Page 90 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov

5 Empirična raziskava
odvisne spremenljivke na podlagi vrednosti neodvisnih spremenljivk
(Durivage 2014; Sekaran in Bougie 2016).
V tem okviru je multipla regresija posebej koristna za identifikacijo
dejavnikov, ki določajo poslovno uspešnost. Pri tem je pomembno razu-
meti omejitve in predpostavke statističnih metod, kot je multipla regre-
sija, saj lahko njihovo napačno tolmačenje vodi v napačne zaključke in
neveljavne napovedi (Kuhn 1970). Zato je ključnega pomena, da se ome-
njene predpostavke pregledajo in analizirajo pred uporabo te metode.
Zaradi kompleksnosti opazovanega PTP smo uporabili regresijsko
analizo, katere osnovni namen je bil skladen z namenom osnovne regre-
sijske analize (Hair idr. 2014). Večinoma se regresijska analiza uporablja
v poslovnih raziskavah in kot orodje za napredek v oblikovanju sistemov
merjenja poslovanja (Neely 1999; 2002; Kumar 2010; Sekaran in Bougie
2016), zato smo se te tehnike poslužili v našem primeru, saj smo anali-
zirali tako poslovne kot tehnološke procese. Izhodišče naše regresijske
analize je predstavljala slika 1.4, iz katere smo izpeljali hipoteze.
Multipla regresijska analiza omogoča preučevanje statistične po-
vezave med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami. Običajno se
pri regresijski analizi uporablja raven tveganja p < 0,05, kar pomeni,
da obstaja 5-odstotna možnost, da se bo napačno sprejela hipoteza o
povezanosti med spremenljivkama in da torej obstaja 95-odstotna go-
tovost, da je razmerje med spremenljivkami ustrezno (Harmon 2007;
Hair idr. 2014; Angelini 2019). Če se uporablja strožja stopnja gotovosti
(npr. p < 0,01), se poveča tveganje za napako tipa 2, kar pomeni, da
se bo napačno zavrnila hipoteza glede povezanosti med spremenljiv-
kami, čeprav v resnici povezanost obstaja (Greener in Martelli 2018).
Uporaba ravni tveganja p < 0,05 se šteje za ustrezno stopnjo gotovosti,
ki omogoča učinkovito in natančno analizo statistične pomembnosti
med spremenljivkami (Hox 2010).
V raziskavi smo uporabili regresijsko analizo kot orodje za objektiv-
no ocenjevanje razmerja med neodvisnimi in odvisnimi spremenljiv-
kami. Ta metoda je bila uporabljena za preverjanje hipotez in kot naša
izbira za preverjanje analiz, ki smo jih naredili v Minitabu.
Na osnovi tehničnih zahtev za izdelek smo v analizo vključili t. i.
tehnološke kazalnike, ki smo jih povezovali s poslovnimi kazalniki.
V procesu optimizacije smo sprva uporabili določene kazalnike, ki so
nam pomagali izboljševati proces. Vendar ti kazalniki kasneje niso več
vplivali na optimizacijo celotnega proizvodnega procesa (PTP), zato
smo jih iz analize izločili. Ti kazalniki so bili pogojeni z meritvami di-

90