Page 86 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov

5 Empirična raziskava
uspešnosti, in izvedli nekaj optimizacij v realnem okolju, da bi se prep-
ričali, kako so spremembe vplivale na uspešnost poslovnega procesa.
Pri tem smo morali upoštevati različne vidike, kot so funkcionalnost,
dimenzijska ustreznost in skladnost z dokumentacijo. Npr., ko smo
premaknili pozicijo sestavnega dela, ki smo ga vijačili, smo morali na-
rediti najmanj 25 meritev ter jih analizirati. Skupaj smo izvedli več ti-
soč meritev.
V primeru analize kritične procesne in kritične strojne zmožnosti
smo na podlagi predhodnih analiz pripravili 4.800 meritev, pri kate-
rih smo na podlagi regresijske in faktorske analize operirali s polovico
podatkov. Montažna linija je bila namreč simetrična, zato smo lahko s
polovico podatkov zagotovili 100-odstotne zanesljive rezultate. Večina
analiz je bila narejenih z vsemi podatki, vendar jih nismo posebej in-
terpretirali prav zaradi simetričnosti montažne linije.
Meritve smo izvajali za vsako operacijo, kar je skladno s standar-
dom ISO 22514–7:2012 (International Organization for Standardizati-
on 2012), ki predpisuje minimalno 50 meritev na operacijo. Na primeru
projekta, kjer proces montaže v fazi zagona v večini primerov ni bil
znotraj predpisanega tolerančnega območja, smo izvedli minimalno
700 meritev za analizo montaže. Za lažje razumevanje smo nakazali,
kako poteka merjenje tehnološkega procesa montaže. V primeru, kjer
je imela montaža 15 operacij, smo izvedli meritve na najmanj 750 ko-
sih. Za analizo zadnje operacije montaže, kjer smo preverjali funkcijo,
dimenzijsko ustreznost in kakovost, smo izvedli 250 meritev.
V primeru, ko se je izkazalo, da proces po optimizaciji ni bil sta-
bilen, smo meritve in optimizacijo večkrat ponavljali. Vse meritve, ki
smo jih izvedli, so bile potrebne za analizo kritične procesne in kritične
strojne zmožnosti.

5.4.2 Faktorska analiza
Faktorska analiza je statistična metoda, ki omogoča redukcijo podat-
kov in poenostavitev analize, saj lahko zmanjšamo število spremenljivk
(Bartholomew 2010; Hair idr. 2014; Sekaran in Bougie 2016). Uporablja
se tudi za podporo procesu sprejemanja odločitev v podjetju, izboljše-
vanje razvoja proizvodov in storitev ter ocenjevanje konkurenčnosti
podjetij (Kralj 2003; Barnes in Hinton 2008; Koliza 2008; Adamides
2015; Mainga 2016; Agostini, Nosella in Soranzo 2017).
Vendar pa je treba pri uporabi faktorske analize upoštevati neka-
tere omejitve, kot je potreba po upoštevanju predpostavk, npr. nor-

86