Page 82 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov

5 Empirična raziskava
V raziskavi smo merili različne kazalnike, ki so bili ključni za našo
analizo. Meritve začetnih kazalnikov smo izvajali dvakrat, da bi zago-
tovili zanesljivost podatkov. Za analizo smo uporabili digitalne in ana-
logne kazalnike. Digitalne kazalnike smo pridobili z izvozom podatkov
iz naprav, ki smo jih uporabljali. Analogne kazalnike smo pridobili z
merjenjem časov cikla, temperature, mase in nekaterih posrednih me-
ritev, kot sta bili meritvi OEE in ROI.
V raziskavi smo uporabili analogne in digitalne kazalnike, ki smo
jih združili v konceptualnem modelu raziskave, ta pa je predstavljal
ožji nabor kazalnikov, ki smo jih analizirali. Digitalne kazalnike smo
si predstavljali kot kazalnike vijačenja, lepljenja in ponovljivosti, saj
smo jih pridobili z izvozom podatkov iz naprav, ki smo jih uporabljali
pri merjenju. Končna kontrola je prikazovala analogne kazalnike, saj
smo meritve izvajali z merjenjem cikla. Kazalnik delovanja poslovnega
procesa smo izračunali z uporabo OEE.
Pri merjenju analognih kazalnikov smo se posluževali merjenja ci-
kla. To pomeni, da smo zabeležili čas, ki je potreben za izvedbo posa-
meznega koraka v procesu. To smo večkrat ponavljali, da smo dobili
natančnejše podatke. Na njihovi podlagi smo lahko izračunali, koliko
časa traja celoten proces in koliko časa posamezni koraki v njem.
Pri merjenju digitalnih kazalnikov smo se posluževali izvoza podat-
kov iz naprav, kot sta bila vijačnik znamke Desoutter in lepilna napra-
va znamke Rampf. Pri vijačenju smo izvozili podatke o navoru, številu
obratov in času vijačenja, medtem ko smo pri lepljenju izvozili podatke
o temperaturi, masi lepila in času lepljenja. Za zagotovitev točnosti
meritev smo se posluževali kontrolnih meritev, kot so tehtanje lepila
s tehtnico, merjenje temperature s termometrom in časa s štoparico.
Poleg tega smo preverjali točnost meritev z drugimi napravami, npr. z
uporabo eksternega merilnika pri vijačenju.
Pri pripravi podatkov smo uporabili tudi tolerance, ki so bile izra-
čunane na osnovi zahtev PTP. Tolerance so bile omejitve za meritve,
saj smo želeli uporabiti le podatke, ki so bili relevantni za analizo. Iz-
hodiščne vrednosti kazalnikov smo merili dvakrat, da smo povečali
vzorec in zmanjšali možnost napačnih izhodiščnih meritev. Med opti-
mizacijami smo izvedli veliko meritev, saj je bilo pomembno, da smo za
analizo uporabili »ustrezne« podatke.
Zbrane podatke smo najprej ustrezno poimenovali in uredili ter jih
kodirali, da smo jih lahko kasneje uvozili v orodje za statistične analize
znamke Minitab in v SPSS. Pri pripravi podatkov smo uporabili tehnič-

82