Page 71 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov

Nabor orodij za spremljanje tehnoloških procesov 4.3
pomemben korak za uravnoteženje celotnega tehnološkega procesa z
ostalimi operacijami v proizvodnji (Agostini, Nosella in Soranzo 2017).
Proces končne kontrole je zadnja operacija v tehnološkem procesu,
ki ga obravnavamo. Garza-Reyes (2017) ter Horenbeek in Liliane Pinte-
lon (2013) v raziskavah predstavljajo primer uporabe metod za ocenje-
vanje in izboljševanje procesa končne kontrole, ki vključuje uporabo
analitičnega mrežnega procesa (ANP).
V avtomobilski industriji so montaža, vijačenje, lepljenje in končna
kontrola ključni procesi, ki zahtevajo natančno spremljanje parame-
trov, da bi se zagotovila kakovost in učinkovitost proizvodnje (Ho-
renbeek in Pintelon 2013; Durivage 2014; Agostini, Nosella in Soranzo
2017; Garza-Reyes 2017).

4.3 Nabor orodij za spremljanje tehnoloških procesov 4.3
Indeks CPK predstavlja statistično oceno rezultata značilnosti procesa,
za katerega je bilo dokazano, da je nadzorovan. Proces je sposoben,
ko statistični parametri za varianco in položaj glede na nastavljeno
vrednost ter tolerančne vrednosti izpolnjujejo podana merila. Pred
tem morajo biti natančno opredeljeni in določeni cilji za vsak speci-
fičen proces (proizvedene količine, matrike kakovosti, stopnje napak,
rezultati revizije, pretočni časi, stroški napak in številke učinkovitosti
procesa CPK) ISO 21747:2006 (International Organization for Standar-
dization 2006; Down idr. 2010).

4.3.1 Meritve
V skladu s konceptualnim modelom raziskave smo analizirali paramet-
re vijačenja. Merili smo navor in število obratov vijačnika pri vijačen ju
sklopa s certificirano ter umerjeno napravo za merjenje navora. Po-
sredno smo merili tudi čas vijačenja s pomočjo vijačne naprave, ki je
opremljena s senzorjem za merjenje navora, števila obratov in časa.
Meritve z eksterno napravo smo izvedli zato, da smo se prepričali, da
operiramo s pravimi kazalniki.
Nadaljevali smo s spremljanjem parametrov pri procesu lepljenja.
Za merjenje mase lepila smo uporabili lepilno glavo, ki je bila oprem-
ljena z merilnikom pretoka, na podlagi katerega smo posredno prera-
čunali maso lepila. Vendar smo maso lepila preverili tudi z uporabo
tehtnice, kjer smo najprej stehtali posamezne komponente in nato še
lepenjec. Temperaturo lepila smo merili na lepilni konici s termomet-
rom, medtem ko smo temperaturo komponent pred pričetkom leplje-

71