Page 419 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 419
Učno okolje za glasbo v vrtcu
bene dejavnosti. Ker igralni kotički otroku omogočajo izbiro in prosto igro,
želimo preveriti tudi njihovo pogostost in opremljenost. Na podlagi rezul-
tatov bomo opredelili prakso organizacije in opremljenosti učnega okolja
ter sklepali na njihovo učinkovitost pri spodbujanju glasbenih potencialov
otrok. Osrednja hipoteza raziskave je, da ima večina igralnic organizirane
glasbene kotičke. Pomen in vlogo učnega okolja za glasbene dejavnosti opi-
sujemo ob pomoči dveh raziskovalnih vprašanj.
1. Kako so igralnice v vrtcu opremljene za glasbene dejavnosti?
2. Kaj je značilno za zvočno okolje v vrtčevskih igralnicah?
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno me-
todo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Statistično množico so pred-
stavljali vrtci v Sloveniji in njihove enote. Uporabljena je bila neslučajnostna
in priložnostna metoda vzorčenja. Skozi 4-letno obdobje opazovanja je bilo
skupaj ocenjenih 193 igralnic, od tega 155 (80,3 ) igralnic oddelkov otrok
drugega starostnega obdobja, 31 (16,1 ) igralnic heterogenih oddelkov in
7 (3,6 ) igralnic oddelkov otrok prvega starostnega obdobja.
V raziskavo so bili vključeni vrtci iz vseh statističnih regij v Sloveniji. Največ
vrtcev je iz goriške, tj. 45 (23,3 ), in obalno-kraške regije, 35 (18,2 ). Približno
desetina jih je iz gorenjske, in sicer 24 (12,4 ), osrednjeslovenske, 22 (11,4 ),
ter jugovzhodne, 20 (10,4 ), in notranjsko-kraške regije, 18 (9,3 ). Nekoliko
manj vrtcev je bilo iz ostalih štirih statističnih regij.
Večina vzgojiteljic, ki je sodelovala v raziskavi, je zaključila študij predšolske
vzgoje. Največ vzgojiteljic ima visoko izobrazbo, tj. 79 (42,2 ). Slaba tretjina,
55 (29,4 ), jih ima dokončano srednjo vzgojiteljsko šolo. Četrtina, in sicer 47
(25,1 ), ima višjo izobrazbo. Glede na delovne izkušnje prevladujejo vzgoji-
teljice z večletnimi delovnimi izkušnjami. Večina, tj. 110 (57,5 ), jih ima več
kot 20 let izkušenj dela z otroki. Začetnic je malo, 8 (4,2 ).
Podatke smo zbirali z opazovalno listo za ugotavljanje dejavnikov glasbe-
nega učnega okolja v igralnicah (Borota 2012). Obdelava podatkov je prete-
žno kvantitativna, na ravni opisne in inferenčne statistike. Beležke pri posa-
meznih postavkah z opazovalne liste smo prepisali in jih kodirali z namenom
vzročnega pojasnjevanja nekaterih kvantitativnih podatkov.
Rezultati in interpretacija
Rezultate predstavljamo po postavkah v opazovalni listi. Najprej smo ocenje-
vali, ali so v igralnicah glasbeni kotički. Ugotovili smo, da so bili v času opa-
419
bene dejavnosti. Ker igralni kotički otroku omogočajo izbiro in prosto igro,
želimo preveriti tudi njihovo pogostost in opremljenost. Na podlagi rezul-
tatov bomo opredelili prakso organizacije in opremljenosti učnega okolja
ter sklepali na njihovo učinkovitost pri spodbujanju glasbenih potencialov
otrok. Osrednja hipoteza raziskave je, da ima večina igralnic organizirane
glasbene kotičke. Pomen in vlogo učnega okolja za glasbene dejavnosti opi-
sujemo ob pomoči dveh raziskovalnih vprašanj.
1. Kako so igralnice v vrtcu opremljene za glasbene dejavnosti?
2. Kaj je značilno za zvočno okolje v vrtčevskih igralnicah?
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno me-
todo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Statistično množico so pred-
stavljali vrtci v Sloveniji in njihove enote. Uporabljena je bila neslučajnostna
in priložnostna metoda vzorčenja. Skozi 4-letno obdobje opazovanja je bilo
skupaj ocenjenih 193 igralnic, od tega 155 (80,3 ) igralnic oddelkov otrok
drugega starostnega obdobja, 31 (16,1 ) igralnic heterogenih oddelkov in
7 (3,6 ) igralnic oddelkov otrok prvega starostnega obdobja.
V raziskavo so bili vključeni vrtci iz vseh statističnih regij v Sloveniji. Največ
vrtcev je iz goriške, tj. 45 (23,3 ), in obalno-kraške regije, 35 (18,2 ). Približno
desetina jih je iz gorenjske, in sicer 24 (12,4 ), osrednjeslovenske, 22 (11,4 ),
ter jugovzhodne, 20 (10,4 ), in notranjsko-kraške regije, 18 (9,3 ). Nekoliko
manj vrtcev je bilo iz ostalih štirih statističnih regij.
Večina vzgojiteljic, ki je sodelovala v raziskavi, je zaključila študij predšolske
vzgoje. Največ vzgojiteljic ima visoko izobrazbo, tj. 79 (42,2 ). Slaba tretjina,
55 (29,4 ), jih ima dokončano srednjo vzgojiteljsko šolo. Četrtina, in sicer 47
(25,1 ), ima višjo izobrazbo. Glede na delovne izkušnje prevladujejo vzgoji-
teljice z večletnimi delovnimi izkušnjami. Večina, tj. 110 (57,5 ), jih ima več
kot 20 let izkušenj dela z otroki. Začetnic je malo, 8 (4,2 ).
Podatke smo zbirali z opazovalno listo za ugotavljanje dejavnikov glasbe-
nega učnega okolja v igralnicah (Borota 2012). Obdelava podatkov je prete-
žno kvantitativna, na ravni opisne in inferenčne statistike. Beležke pri posa-
meznih postavkah z opazovalne liste smo prepisali in jih kodirali z namenom
vzročnega pojasnjevanja nekaterih kvantitativnih podatkov.
Rezultati in interpretacija
Rezultate predstavljamo po postavkah v opazovalni listi. Najprej smo ocenje-
vali, ali so v igralnicah glasbeni kotički. Ugotovili smo, da so bili v času opa-
419
