Page 415 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 415
Učno okolje za glasbo v vrtcu
Bogdana Borota
Univerza na Primorskem
bogdana.borota@pef.upr.si
Igralnice v vrtcu presegajo funkcijo bivalnega prostora. Obravnavamo jih kot
učno okolje, v katerem se odvijajo vsakodnevne učne situacije. Ena od dimen-
zij učinkovitega učnega okolja je organizacija in opremljenost prostora. V pri-
spevku jo obravnavamo v povezavi s spodbudnim glasbenim okoljem. Ugoto-
vitve podkrepimo z rezultati raziskave, ki je potekala v 193 igralnicah v vrtcih po
Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo opazovalne liste. Rezultati so poka-
zali, da so glasbeni kotički, ki jih opredeljujemo kot spodbudno in učinkovito
učno okolje za glasbo, organizirani le v četrtini opazovanih igralnic. Pozitivne
povezave so bile ugotovljene med mirnejšimi kotički ter predvajanjem glasbe
v ozadju in spontanim petjem otrok. Glasbo v ozadju vzgojiteljice ocenjujejo
pozitivno. Prav tako niti hrupa ne zaznavajo kot motečega dejavnika. Ugota-
vljamo potrebo po večji dostopnosti glasbil za otroke, še posebej melodičnih,
ter večji občutljivosti za učinkovito glasbeno okolje, ki se kaže v skrbi za razno-
vrstno glasbo in zmanjševanje hrupa.
Ključne besede: učno okolje, igralnica v vrtcu, glasbena umetnost, bogato glas-
beno okolje
Uvod
V zadnjem času je v šolskem polju aktualno raziskovanje pogojev poučevanja
in učenja. V ospredju obravnave so učna okolja, v katerih smo osredotočeni
na dinamiko in odnose med štirimi dimenzijami – učencem (kdo?), učitelji in
drugimi strokovnjaki (s kom?), vsebino (kaj se učijo?) ter opremo in tehnolo-
gijo (kje, s čim?). V ta kontekst sodijo še različni pedagoški pristopi, dejavno-
sti ter čas kot ključna dimenzija, v kateri dobijo dejavnosti in prej omenjeni
odnosi smisel (Dumont in Istance 2013, 32). Zanimivo je, da za tovrstnimi raz-
iskavami stoji OECD-jev Center za pedagoško raziskovanje in inovacije (Cen-
ter for Educational Research and Innovation – CERI), ki med drugim izvaja
tudi projekt »Inovativna učna okolja« (Innovative Learning Environments –
ILE) (Dumont, Istance in Benavides 2013). Namen tovrstnih raziskav je razvi-
jati pristope za dvig ravni kompetenc šolajočih se v smeri konkurenčnosti na
trgu delovne sile.
Raziskave o učenju kažejo, da so učinkovita tista učna okolja, ki v središče
postavljajo učenje, učenec pa se pri tem dojema kot učenec. On je tisti, ki ak-
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.415-426
Bogdana Borota
Univerza na Primorskem
bogdana.borota@pef.upr.si
Igralnice v vrtcu presegajo funkcijo bivalnega prostora. Obravnavamo jih kot
učno okolje, v katerem se odvijajo vsakodnevne učne situacije. Ena od dimen-
zij učinkovitega učnega okolja je organizacija in opremljenost prostora. V pri-
spevku jo obravnavamo v povezavi s spodbudnim glasbenim okoljem. Ugoto-
vitve podkrepimo z rezultati raziskave, ki je potekala v 193 igralnicah v vrtcih po
Sloveniji. Podatki so bili zbrani s pomočjo opazovalne liste. Rezultati so poka-
zali, da so glasbeni kotički, ki jih opredeljujemo kot spodbudno in učinkovito
učno okolje za glasbo, organizirani le v četrtini opazovanih igralnic. Pozitivne
povezave so bile ugotovljene med mirnejšimi kotički ter predvajanjem glasbe
v ozadju in spontanim petjem otrok. Glasbo v ozadju vzgojiteljice ocenjujejo
pozitivno. Prav tako niti hrupa ne zaznavajo kot motečega dejavnika. Ugota-
vljamo potrebo po večji dostopnosti glasbil za otroke, še posebej melodičnih,
ter večji občutljivosti za učinkovito glasbeno okolje, ki se kaže v skrbi za razno-
vrstno glasbo in zmanjševanje hrupa.
Ključne besede: učno okolje, igralnica v vrtcu, glasbena umetnost, bogato glas-
beno okolje
Uvod
V zadnjem času je v šolskem polju aktualno raziskovanje pogojev poučevanja
in učenja. V ospredju obravnave so učna okolja, v katerih smo osredotočeni
na dinamiko in odnose med štirimi dimenzijami – učencem (kdo?), učitelji in
drugimi strokovnjaki (s kom?), vsebino (kaj se učijo?) ter opremo in tehnolo-
gijo (kje, s čim?). V ta kontekst sodijo še različni pedagoški pristopi, dejavno-
sti ter čas kot ključna dimenzija, v kateri dobijo dejavnosti in prej omenjeni
odnosi smisel (Dumont in Istance 2013, 32). Zanimivo je, da za tovrstnimi raz-
iskavami stoji OECD-jev Center za pedagoško raziskovanje in inovacije (Cen-
ter for Educational Research and Innovation – CERI), ki med drugim izvaja
tudi projekt »Inovativna učna okolja« (Innovative Learning Environments –
ILE) (Dumont, Istance in Benavides 2013). Namen tovrstnih raziskav je razvi-
jati pristope za dvig ravni kompetenc šolajočih se v smeri konkurenčnosti na
trgu delovne sile.
Raziskave o učenju kažejo, da so učinkovita tista učna okolja, ki v središče
postavljajo učenje, učenec pa se pri tem dojema kot učenec. On je tisti, ki ak-
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.415-426
