Page 423 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 423
Učno okolje za glasbo v vrtcu
ima večina igralnic, in sicer 167 (87,9 ), stalno zbirko glasbenih posnetkov
in tehnologijo, ki omogoča poslušanje ali izvajanje glasbe, tj. 172 (89,1 ). Za
predvajanje glasbe običajno uporabljajo CD-predvajalnik, v nekaj primerih
uporabljajo tudi računalnik. V skoraj nobeni igralnici niso na voljo slušalke za
individualno poslušanje glasbe. Pomen poslušanja raznovrstne glasbe izpo-
stavi Gordon (1989), ko ugotavlja, da otroci iz poslušanja razvijejo sposobnost
avdiacije kot oblike glasbenega mišljenja. Zato je zaželeno, da imajo otroci
prost dostop do zvočnih posnetkov in možnost individualnega poslušanja
glasbe.
Ob tem pa se zastavlja vprašanje o primernosti zvočnega okolja za izvaja-
nje glasbenih dejavnosti. Kljub temu da rezultati kažejo na občasno predvaja-
nje glasbe ali poslušanje radia kot zvočne kulise v večini igralnic, 166 (86,5 ),
vzgojiteljice zvočno okolje ocenjujejo kot primerno. Glasba v ozadju je po-
gosta v času rutine, predvsem med počitkom in pred spanjem, pa tudi pred
zajtrkom ali kosilom. Glasba se predvaja tudi med rojstnodnevno zabavo, po-
spravljanjem igralnice ali med izvajanjem drugih dejavnosti, kot so likovne
dejavnosti. Vzgojiteljice omenjajo, da glasba v ozadju otroke umiri. Ocenju-
jejo jo pozitivno. Kljub temu ni odveč opozorilo glasbene psihologinje Motte
Haber (1999), ki pravi, da stalna izpostavljenost obilici zvokov v nas vgradi
obrambni mehanizem, ki nam sicer omogoča, da zvok zaznamo, ga pa ne
ozavestimo. Na ta način se izgublja sposobnost zavestnega poslušanja in ho-
tenega selekcioniranja zvočnih spodbud in informacij iz okolja.
Sklepne ugotovitve
Iz rezultatov raziskave ugotavljamo potrebo po ponovnem razmisleku o
učinkovitem učnem okolju za izvajanje glasbenih dejavnosti. Ena od dimen-
zij učinkovitega učnega okolja je organizacija in opremljenost prostora. Kot
posebno spodbudno učno okolje za glasbo strokovnjaki opredeljujejo glas-
bene kotičke. Z raziskavo, ki je bila izvedena v 193 igralnicah v vrtcih po Slo-
veniji, smo ugotovili, da so glasbeni kotički organizirani le v četrtini opazova-
nih igralnic. Razlogi so v premajhnih igralnicah glede na število otrok in slabi
opremljenosti z glasbili. Rešitve se nakazujejo v smeri vključevanja glasbil in
drugih didaktičnih sredstev za glasbo v druge kotičke po vzoru domačega
okolja. S tem bi se povečala tudi dostopnost glasbil za otroke, saj so glas-
bila pogosto shranjena v prostorih zunaj igralnic. Do njih imajo dostop le
odrasli. Prizadevanja je treba usmeriti v to, da bi imela vsaka igralnica svojo
stalno zbirko glasbil, v kateri bi bilo uravnoteženo razmerje med ritmičnimi
in melodičnimi glasbili.
Razmislek se nakazuje tudi pri razumevanju konteksta glasbenega kotička,
423
ima večina igralnic, in sicer 167 (87,9 ), stalno zbirko glasbenih posnetkov
in tehnologijo, ki omogoča poslušanje ali izvajanje glasbe, tj. 172 (89,1 ). Za
predvajanje glasbe običajno uporabljajo CD-predvajalnik, v nekaj primerih
uporabljajo tudi računalnik. V skoraj nobeni igralnici niso na voljo slušalke za
individualno poslušanje glasbe. Pomen poslušanja raznovrstne glasbe izpo-
stavi Gordon (1989), ko ugotavlja, da otroci iz poslušanja razvijejo sposobnost
avdiacije kot oblike glasbenega mišljenja. Zato je zaželeno, da imajo otroci
prost dostop do zvočnih posnetkov in možnost individualnega poslušanja
glasbe.
Ob tem pa se zastavlja vprašanje o primernosti zvočnega okolja za izvaja-
nje glasbenih dejavnosti. Kljub temu da rezultati kažejo na občasno predvaja-
nje glasbe ali poslušanje radia kot zvočne kulise v večini igralnic, 166 (86,5 ),
vzgojiteljice zvočno okolje ocenjujejo kot primerno. Glasba v ozadju je po-
gosta v času rutine, predvsem med počitkom in pred spanjem, pa tudi pred
zajtrkom ali kosilom. Glasba se predvaja tudi med rojstnodnevno zabavo, po-
spravljanjem igralnice ali med izvajanjem drugih dejavnosti, kot so likovne
dejavnosti. Vzgojiteljice omenjajo, da glasba v ozadju otroke umiri. Ocenju-
jejo jo pozitivno. Kljub temu ni odveč opozorilo glasbene psihologinje Motte
Haber (1999), ki pravi, da stalna izpostavljenost obilici zvokov v nas vgradi
obrambni mehanizem, ki nam sicer omogoča, da zvok zaznamo, ga pa ne
ozavestimo. Na ta način se izgublja sposobnost zavestnega poslušanja in ho-
tenega selekcioniranja zvočnih spodbud in informacij iz okolja.
Sklepne ugotovitve
Iz rezultatov raziskave ugotavljamo potrebo po ponovnem razmisleku o
učinkovitem učnem okolju za izvajanje glasbenih dejavnosti. Ena od dimen-
zij učinkovitega učnega okolja je organizacija in opremljenost prostora. Kot
posebno spodbudno učno okolje za glasbo strokovnjaki opredeljujejo glas-
bene kotičke. Z raziskavo, ki je bila izvedena v 193 igralnicah v vrtcih po Slo-
veniji, smo ugotovili, da so glasbeni kotički organizirani le v četrtini opazova-
nih igralnic. Razlogi so v premajhnih igralnicah glede na število otrok in slabi
opremljenosti z glasbili. Rešitve se nakazujejo v smeri vključevanja glasbil in
drugih didaktičnih sredstev za glasbo v druge kotičke po vzoru domačega
okolja. S tem bi se povečala tudi dostopnost glasbil za otroke, saj so glas-
bila pogosto shranjena v prostorih zunaj igralnic. Do njih imajo dostop le
odrasli. Prizadevanja je treba usmeriti v to, da bi imela vsaka igralnica svojo
stalno zbirko glasbil, v kateri bi bilo uravnoteženo razmerje med ritmičnimi
in melodičnimi glasbili.
Razmislek se nakazuje tudi pri razumevanju konteksta glasbenega kotička,
423
