Page 418 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 418
dana Borota
Walsh 2000, 6). Prostor na ta način postaja občutljiv za individualne razlike in
učni transfer, ki omogoča osmišljanje novih informacij gleda na že usvojene
(Istance in Dumont 2013).
Učna okolja je treba obravnavati celostno, kot zmes različnih dejavnosti,
ki se odvijajo v kontekstu. Tovrstne raziskave so obširne, potekajo v tujini pa
tudi pri nas v okviru javnega razpisa »Operativnega programa za izvajanje
evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020«, v katerem se sofinan-
cirajo operacije razvoja in udejanjanja inovativnih učnih okolij ter prožnih
oblik za dvig splošnih kompetenc, kot je projekt »Razvijanje sporazumeval-
nih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM)«, katerega poslovodeči
partner je Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem.
Eden od dejavnikov vplivanja na učinkovitost učnih okolij je tudi organi-
zacija prostora. V vrtcih se kot primeren način organizacije prostora v igralni-
cah omenjajo centri aktivnosti oz. igralni kotički, ki jih spodbuja in priporoča
tudi metodologija korak za korakom. Tovrstna organizacija prostora je v slo-
venskih vrtcih pogosta. Raziskava na vzorcu 331 vzgojiteljic in pomočnic je
pokazala, da imajo v igralnici več kotičkov, med katerimi lahko otroci prosto
prehajajo in si jih izbirajo glede na zanimanje. V teh prostorih so igrače obi-
čajno na vidnih in otroku dosegljivih mestih (Hočevar in Kovač Šebart 2010).
Raziskovalni problem
Okolje je za otroka kot tridimenzionalni učbenik, ki je bogat z materiali in s
fizičnimi predmeti (Taylor 2009, 281). Tak prostor ima didaktično vrednost, ki
jo na zunaj prepoznavamo v ustrezni opremi in učilih (Blažič idr. 2003). Za po-
dročje glasbene umetnosti so temeljna učila glasbila in z glasbo povezana
sredstva pa tudi simboli, s katerimi vzpostavljamo povezave s preteklimi iz-
kušnjami in prihodnjim izgrajevanjem novega znanja.
V slovenskih vrtcih je bila obsežnejša raziskava o učnem okolju narejena
leta 2010 (Hočevar in Kovač Šebart 2010). V raziskavi niso bile obravnavane
posebnosti glasbenega učnega okolja. Zato se zastavlja vprašanje, kaj je zna-
čilno za učno okolje za glasbeno umetnost v vrtcih in kako naj bi bilo opre-
mljeno, da bi otroci imeli možnost razvijanja lastnih glasbenih potencialov.
Ker se elementarne glasbene spodobnosti razvijajo v zgodnjem obdobju
(Sloboda 1985; Gordon 1989), je potreba po tovrstni raziskavi še toliko aktu-
alnejša.
Namen naše raziskave je zato ugotoviti stanje, da bi lahko z nadaljnjimi
dejanji prispevali k razvoju učinkovitih učnih okolij za doživljanje in spozna-
vanje glasbene umetnosti. V ospredju obravnave so nekateri dejavniki bo-
gatega okolja in dejavniki, ki sooblikujejo okolje, v katerem potekajo glas-
418
Walsh 2000, 6). Prostor na ta način postaja občutljiv za individualne razlike in
učni transfer, ki omogoča osmišljanje novih informacij gleda na že usvojene
(Istance in Dumont 2013).
Učna okolja je treba obravnavati celostno, kot zmes različnih dejavnosti,
ki se odvijajo v kontekstu. Tovrstne raziskave so obširne, potekajo v tujini pa
tudi pri nas v okviru javnega razpisa »Operativnega programa za izvajanje
evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020«, v katerem se sofinan-
cirajo operacije razvoja in udejanjanja inovativnih učnih okolij ter prožnih
oblik za dvig splošnih kompetenc, kot je projekt »Razvijanje sporazumeval-
nih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM)«, katerega poslovodeči
partner je Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem.
Eden od dejavnikov vplivanja na učinkovitost učnih okolij je tudi organi-
zacija prostora. V vrtcih se kot primeren način organizacije prostora v igralni-
cah omenjajo centri aktivnosti oz. igralni kotički, ki jih spodbuja in priporoča
tudi metodologija korak za korakom. Tovrstna organizacija prostora je v slo-
venskih vrtcih pogosta. Raziskava na vzorcu 331 vzgojiteljic in pomočnic je
pokazala, da imajo v igralnici več kotičkov, med katerimi lahko otroci prosto
prehajajo in si jih izbirajo glede na zanimanje. V teh prostorih so igrače obi-
čajno na vidnih in otroku dosegljivih mestih (Hočevar in Kovač Šebart 2010).
Raziskovalni problem
Okolje je za otroka kot tridimenzionalni učbenik, ki je bogat z materiali in s
fizičnimi predmeti (Taylor 2009, 281). Tak prostor ima didaktično vrednost, ki
jo na zunaj prepoznavamo v ustrezni opremi in učilih (Blažič idr. 2003). Za po-
dročje glasbene umetnosti so temeljna učila glasbila in z glasbo povezana
sredstva pa tudi simboli, s katerimi vzpostavljamo povezave s preteklimi iz-
kušnjami in prihodnjim izgrajevanjem novega znanja.
V slovenskih vrtcih je bila obsežnejša raziskava o učnem okolju narejena
leta 2010 (Hočevar in Kovač Šebart 2010). V raziskavi niso bile obravnavane
posebnosti glasbenega učnega okolja. Zato se zastavlja vprašanje, kaj je zna-
čilno za učno okolje za glasbeno umetnost v vrtcih in kako naj bi bilo opre-
mljeno, da bi otroci imeli možnost razvijanja lastnih glasbenih potencialov.
Ker se elementarne glasbene spodobnosti razvijajo v zgodnjem obdobju
(Sloboda 1985; Gordon 1989), je potreba po tovrstni raziskavi še toliko aktu-
alnejša.
Namen naše raziskave je zato ugotoviti stanje, da bi lahko z nadaljnjimi
dejanji prispevali k razvoju učinkovitih učnih okolij za doživljanje in spozna-
vanje glasbene umetnosti. V ospredju obravnave so nekateri dejavniki bo-
gatega okolja in dejavniki, ki sooblikujejo okolje, v katerem potekajo glas-
418
