Page 43 - Zakaj Črtomir ne umre? Preobrazbe nacionalnega mita: zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
a Lavrič se je z raziskovanjem samomorilnega vedenja začela ukvarjati že kot
študentka psihologije. Leta 2015 je diplomirala na temo stališča do samomora pod
mentorstvom izr. prof. dr. Bojana Musila, leta 2018 pa magistrirala na temo izkušenj
pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb pod mentorstvom izr.
prof. dr. Vite Poštuvan. Po opravljenem strokovnem izpitu iz zdravstva se je junija 2019
pridružila skupini raziskovalcev Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Univerzi
na Primorskem (Inštitut Andrej Marušič), sprva kot raziskovalka, od oktobra 2019 pa kot
mlada raziskovalka pod mentorstvom izr. prof. dr. Vite Poštuvan, namestnice vodje centra.
Na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora sodeluje pri izvajanju aktualnih
mednarodnih in nacionalnih raziskovalno-intervencijskih projektov s področja duševnega
zdravja in samomorilnega vedenja ter pri organizaciji konference Triple i in Suicidology.
Vključena je v izvajanje študijskih programov na UP FAMNIT, kot zunanja sodelavka pa
sodeluje tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer pri predmetu Duševno
zdravje. Poleg doktorskega študija je v procesu izobraževanja iz vedenjskokognitivne
terapije ter na čuječnosti temelječe kognitivne terapije.
Vita Poštuvan je namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora na
Univerzi na Primorskem (Inštitut Andrej Marušič), kjer vodi klinično-raziskovalno delo.
Intenzivno se ukvarja s proučevanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja in
promocijo duševnega zdravja, z implementacijo novih preventivnih programov v Sloveniji
in s kliničnosvetovalnim delom. V doktorski raziskavi je s kvalitativno metodo proučevala
doživljanje samomora, varovalne dejavnike in dejavnike tveganja v procesu reintegracije
bližnjih po samomoru. Del njenih spoznanj je model rastoče rože, ki integrira in pojasnjuje
različne vidike doživljanja žalovanja. V okviru podoktorskega projekta je med letoma
2016 in 2017 izvajala del svoje študije kot gostujoča raziskovalka na Medicinski univerzi
na Dunaju (natančneje v raziskovalni skupini za preučevanje samomora Oddelka za
psihoanalizo in psihoterapijo). Strokovno je kot gostujoča raziskovalka še pred tem delala
na Nacionalnem inštitutu za nevrologijo in psihiatrijo (NCNP) v Tokiu na Japonskem.
Mednarodne delovne izkušnje ima tudi s Kitajske (NVO Hua Dan, Peking) in Indije (NVO
Društvo ljudi s posebnimi potrebami, Bangalore). Poleg raziskovalnega dela ima izkušnje
tudi z delom v zdravstvu, s terapevtskim delom z ljudmi v stiskah in razbremenitvah
v kriznih situacijah (tudi v okviru državne enote za psihološko pomoč Civilne zaščite).
Izvaja svetovanja v okviru Psihološke svetovalnice ŠOUM v okviru Programov NARA pa na
čuječnosti temelječo kognitivno terapijo. V zadnjih 15 letih je poleg strokovnih prispevkov
in prispevkov na mednarodnih in domačih konferencah objavila veliko število znanstvenih
člankov oz. poglavij v najprestižnejših mednarodnih znanstvenih publikacijah. Je prva
psihologinja, ki je v Sloveniji pridobila EuroPsy – evropski certifikat iz psihologije.
Meta Lavrič began researching suicidal behaviour as a psychology student. In 2015,
she graduated with a Bachelor’s degree with a thesis on Attitudes to Suicide under the
supervision of Assoc. prof. dr. Bojan Musil, and in 2018 she received her Master’s degree
with a thesis on Experiences of Correctional Officers with Suicidal Behaviour of Prisoners
under the supervision of Assoc. prof. dr. Vita Poštuvan. After passing the professional
exam in health care, she joined a research group of the Slovenian Centre for Suicide
Research at the University of Primorska (Andrej Marušič Institute) in June 2019, initially
as a researcher, and from October 2019 as a young researcher under the mentorship of
Assoc. prof. dr. Vita Poštuvan, Deputy Head of the Centre. At UP IAM Slovenian Centre for
Suicide Research, she participates in the implementation of current international and
national research and intervention projects in the field of mental health and suicidal
behaviour, as well as in the organization of the Triple i in Suicidology conference. She
is involved in the implementation of study programs at UP FAMNIT, and as an external
41
študentka psihologije. Leta 2015 je diplomirala na temo stališča do samomora pod
mentorstvom izr. prof. dr. Bojana Musila, leta 2018 pa magistrirala na temo izkušenj
pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb pod mentorstvom izr.
prof. dr. Vite Poštuvan. Po opravljenem strokovnem izpitu iz zdravstva se je junija 2019
pridružila skupini raziskovalcev Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Univerzi
na Primorskem (Inštitut Andrej Marušič), sprva kot raziskovalka, od oktobra 2019 pa kot
mlada raziskovalka pod mentorstvom izr. prof. dr. Vite Poštuvan, namestnice vodje centra.
Na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora sodeluje pri izvajanju aktualnih
mednarodnih in nacionalnih raziskovalno-intervencijskih projektov s področja duševnega
zdravja in samomorilnega vedenja ter pri organizaciji konference Triple i in Suicidology.
Vključena je v izvajanje študijskih programov na UP FAMNIT, kot zunanja sodelavka pa
sodeluje tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer pri predmetu Duševno
zdravje. Poleg doktorskega študija je v procesu izobraževanja iz vedenjskokognitivne
terapije ter na čuječnosti temelječe kognitivne terapije.
Vita Poštuvan je namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora na
Univerzi na Primorskem (Inštitut Andrej Marušič), kjer vodi klinično-raziskovalno delo.
Intenzivno se ukvarja s proučevanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja in
promocijo duševnega zdravja, z implementacijo novih preventivnih programov v Sloveniji
in s kliničnosvetovalnim delom. V doktorski raziskavi je s kvalitativno metodo proučevala
doživljanje samomora, varovalne dejavnike in dejavnike tveganja v procesu reintegracije
bližnjih po samomoru. Del njenih spoznanj je model rastoče rože, ki integrira in pojasnjuje
različne vidike doživljanja žalovanja. V okviru podoktorskega projekta je med letoma
2016 in 2017 izvajala del svoje študije kot gostujoča raziskovalka na Medicinski univerzi
na Dunaju (natančneje v raziskovalni skupini za preučevanje samomora Oddelka za
psihoanalizo in psihoterapijo). Strokovno je kot gostujoča raziskovalka še pred tem delala
na Nacionalnem inštitutu za nevrologijo in psihiatrijo (NCNP) v Tokiu na Japonskem.
Mednarodne delovne izkušnje ima tudi s Kitajske (NVO Hua Dan, Peking) in Indije (NVO
Društvo ljudi s posebnimi potrebami, Bangalore). Poleg raziskovalnega dela ima izkušnje
tudi z delom v zdravstvu, s terapevtskim delom z ljudmi v stiskah in razbremenitvah
v kriznih situacijah (tudi v okviru državne enote za psihološko pomoč Civilne zaščite).
Izvaja svetovanja v okviru Psihološke svetovalnice ŠOUM v okviru Programov NARA pa na
čuječnosti temelječo kognitivno terapijo. V zadnjih 15 letih je poleg strokovnih prispevkov
in prispevkov na mednarodnih in domačih konferencah objavila veliko število znanstvenih
člankov oz. poglavij v najprestižnejših mednarodnih znanstvenih publikacijah. Je prva
psihologinja, ki je v Sloveniji pridobila EuroPsy – evropski certifikat iz psihologije.
Meta Lavrič began researching suicidal behaviour as a psychology student. In 2015,
she graduated with a Bachelor’s degree with a thesis on Attitudes to Suicide under the
supervision of Assoc. prof. dr. Bojan Musil, and in 2018 she received her Master’s degree
with a thesis on Experiences of Correctional Officers with Suicidal Behaviour of Prisoners
under the supervision of Assoc. prof. dr. Vita Poštuvan. After passing the professional
exam in health care, she joined a research group of the Slovenian Centre for Suicide
Research at the University of Primorska (Andrej Marušič Institute) in June 2019, initially
as a researcher, and from October 2019 as a young researcher under the mentorship of
Assoc. prof. dr. Vita Poštuvan, Deputy Head of the Centre. At UP IAM Slovenian Centre for
Suicide Research, she participates in the implementation of current international and
national research and intervention projects in the field of mental health and suicidal
behaviour, as well as in the organization of the Triple i in Suicidology conference. She
is involved in the implementation of study programs at UP FAMNIT, and as an external
41
