Page 254 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 254
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
bolnišnica, hkrati pa spada v skupino splošnih bolnišnic, ki dosegajo tudi
najvišje mere alokacijske učinkovitosti. Rezultati metode DEA pa so po-
kazali, da je glede na celotno opazovano obdobje stroškovno najučinko-
vitejša Splošna bolnišnica Brežice, ki je znotraj metode DEA hkrati tudi
tehnično in alokacijsko najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica.
V tretjem delu monografije smo za opredelitev optimalne velikosti
splošne bolnišnice uporabili posamezne analitične koncepte dolgoročne
stroškovne funkcije. Optimalno velikost izvajalca sekundarne zdravstve-
ne dejavnosti smo analizirali z diskretnimi, zveznimi in grafičnimi ana-
lizami, pri čemer smo uporabili več različnih regresijskih modelov. Če bi
bila tržna cena postavljena na raven minimalnih dolgoročnih povprečnih
stroškov splošne bolnišnice, se najnižji stroški na enoto proizvodnje ozi-
roma optimalna velikost slovenske splošne bolnišnice giblje med 188.032
254 in 242.947 obravnavami bolnikov letno. Ob upoštevanju dejstva, da je
povprečna cena storitve, ki jo plačnik zdravstvenih storitev plačuje izva-
jalcem zdravstvene dejavnosti nad minimalnimi dolgoročnimi povpreč-
nimi stroški, je optimalna velikost splošne bolnišnice pri večjem obsegu
proizvodnje, to je med 245.831 in 274.992 obravnavami bolnikov letno.
Z vidika vodenja splošne bolnišnice sta za vodstvo pomembni obe infor-
maciji, torej tako informacija, ki pove, pri kateri količini proizvodnje ima
splošna bolnišnica najnižje stroške na enoto proizvodnje, kot tudi infor-
macija, ki opredeli točko maksimalnega dobička oziroma optimalne veli-
kosti splošne bolnišnice.
V četrtem delu monografije smo skladno z namenom definirali op-
timalne lokacije in število splošnih bolnišnic znotraj mreže sekundarne
zdravstvene dejavnosti. Pri tem smo uporabili klasične modele lokacija-
-alokacija skupaj z orodjem ArcGIS za mrežne analize. Projekcije pro-
storske dostopnosti izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti tako
prikazujejo dva rezultata, pri čemer prvi rezultat predstavlja hipotetič-
ne lokacije optimalno lociranih splošnih bolnišnic, drugi rezultat pa po-
nazarja število takšnih lokacij oziroma hipotetično število splošnih bol-
nišnic, ki zagotavljajo osemdesetim odstotkom prebivalstva dostopnost
do bolnišničnih storitev v različnih časovnih intervalih. Če definiramo
30-minutni časovni interval, v Sloveniji potrebujemo deset splošnih bol-
nišnic, ki morajo biti locirane v Celju, Murski Soboti, Ljubljani, Kranju,
Ptuju, Mariboru, Novi Gorici, Kopru, Zagorju ob Savi in Novem mestu.
Če sprejmemo sklep, da bodo bolnišnične storitve prebivalcem dostopne
znotraj 45-minutnega časovnega intervala, potem v Sloveniji potrebuje-
mo pet splošnih bolnišnic, ki morajo biti locirane v Celju, Ljubljani, Ma-
riboru, Kopru in Novem mestu. Če definiramo 60-minutni časovni in-
bolnišnica, hkrati pa spada v skupino splošnih bolnišnic, ki dosegajo tudi
najvišje mere alokacijske učinkovitosti. Rezultati metode DEA pa so po-
kazali, da je glede na celotno opazovano obdobje stroškovno najučinko-
vitejša Splošna bolnišnica Brežice, ki je znotraj metode DEA hkrati tudi
tehnično in alokacijsko najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica.
V tretjem delu monografije smo za opredelitev optimalne velikosti
splošne bolnišnice uporabili posamezne analitične koncepte dolgoročne
stroškovne funkcije. Optimalno velikost izvajalca sekundarne zdravstve-
ne dejavnosti smo analizirali z diskretnimi, zveznimi in grafičnimi ana-
lizami, pri čemer smo uporabili več različnih regresijskih modelov. Če bi
bila tržna cena postavljena na raven minimalnih dolgoročnih povprečnih
stroškov splošne bolnišnice, se najnižji stroški na enoto proizvodnje ozi-
roma optimalna velikost slovenske splošne bolnišnice giblje med 188.032
254 in 242.947 obravnavami bolnikov letno. Ob upoštevanju dejstva, da je
povprečna cena storitve, ki jo plačnik zdravstvenih storitev plačuje izva-
jalcem zdravstvene dejavnosti nad minimalnimi dolgoročnimi povpreč-
nimi stroški, je optimalna velikost splošne bolnišnice pri večjem obsegu
proizvodnje, to je med 245.831 in 274.992 obravnavami bolnikov letno.
Z vidika vodenja splošne bolnišnice sta za vodstvo pomembni obe infor-
maciji, torej tako informacija, ki pove, pri kateri količini proizvodnje ima
splošna bolnišnica najnižje stroške na enoto proizvodnje, kot tudi infor-
macija, ki opredeli točko maksimalnega dobička oziroma optimalne veli-
kosti splošne bolnišnice.
V četrtem delu monografije smo skladno z namenom definirali op-
timalne lokacije in število splošnih bolnišnic znotraj mreže sekundarne
zdravstvene dejavnosti. Pri tem smo uporabili klasične modele lokacija-
-alokacija skupaj z orodjem ArcGIS za mrežne analize. Projekcije pro-
storske dostopnosti izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti tako
prikazujejo dva rezultata, pri čemer prvi rezultat predstavlja hipotetič-
ne lokacije optimalno lociranih splošnih bolnišnic, drugi rezultat pa po-
nazarja število takšnih lokacij oziroma hipotetično število splošnih bol-
nišnic, ki zagotavljajo osemdesetim odstotkom prebivalstva dostopnost
do bolnišničnih storitev v različnih časovnih intervalih. Če definiramo
30-minutni časovni interval, v Sloveniji potrebujemo deset splošnih bol-
nišnic, ki morajo biti locirane v Celju, Murski Soboti, Ljubljani, Kranju,
Ptuju, Mariboru, Novi Gorici, Kopru, Zagorju ob Savi in Novem mestu.
Če sprejmemo sklep, da bodo bolnišnične storitve prebivalcem dostopne
znotraj 45-minutnega časovnega intervala, potem v Sloveniji potrebuje-
mo pet splošnih bolnišnic, ki morajo biti locirane v Celju, Ljubljani, Ma-
riboru, Kopru in Novem mestu. Če definiramo 60-minutni časovni in-
