Page 253 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 253
Sklep
Osrednji cilj monografije je bil izoblikovati in preizkusiti model mreže
sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji, s katerim je mogoče celo-
vito in na spoznanjih sodobne ekonomske teorije učinkovitosti, mikro-
ekonomske teorije podjetja in teorije lokacije pojasniti dejavnike mreže
sekundarne zdravstvene dejavnosti ter s tem prispevati k poglobljenemu
razumevanju mreže zdravstvenega varstva ne le v Sloveniji, ampak na po-
dročju preučevanja mrež zdravstvenega varstva na sploh v svetu. K temu
nas je spodbudilo spoznanje, da do sedaj v literaturi mreža zdravstvene-
ga varstva ni bila obravnavana celovito, ampak so bili pri tem uporabljeni
zgolj posamezni parcialni pristopi. Skladno s tem smo v monografiji pre-
učevali dejavnike mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki so bili v
dosedanjih raziskovanjih zanemarjeni. Naš namen je bil na izviren način
analizirati učinkovitost splošnih bolnišnic, optimalno velikost splošnih
bolnišnic in optimalne lokacije ter število splošnih bolnišnic z namenom
razvoja modela mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti.
V ta namen smo v drugem delu monografije z analizo mer učinko-
vitosti, izmerjenih z metodo stohastične mejne analize, in mer učinko-
vitosti, izračunanih z metodo podatkovnih ovojnic, izračunali količni-
ke tehnične, alokacijske in stroškovne učinkovitosti splošnih bolnišnic.
Ti so bili merjeni tako s parametrično metodo stohastične mejne analize
kot tudi z neparametrično metodo podatkovnih ovojnic. Rezultati me-
tode SFA so pokazali, da je skozi celotno opazovano obdobje stroškovno
najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica Splošna bolnišnica Celje.
Ta podatek je skladen z dejstvom, da je Splošna bolnišnica Celje na eni
strani znotraj metode SFA tehnično najučinkovitejša slovenska splošna
Osrednji cilj monografije je bil izoblikovati in preizkusiti model mreže
sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji, s katerim je mogoče celo-
vito in na spoznanjih sodobne ekonomske teorije učinkovitosti, mikro-
ekonomske teorije podjetja in teorije lokacije pojasniti dejavnike mreže
sekundarne zdravstvene dejavnosti ter s tem prispevati k poglobljenemu
razumevanju mreže zdravstvenega varstva ne le v Sloveniji, ampak na po-
dročju preučevanja mrež zdravstvenega varstva na sploh v svetu. K temu
nas je spodbudilo spoznanje, da do sedaj v literaturi mreža zdravstvene-
ga varstva ni bila obravnavana celovito, ampak so bili pri tem uporabljeni
zgolj posamezni parcialni pristopi. Skladno s tem smo v monografiji pre-
učevali dejavnike mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki so bili v
dosedanjih raziskovanjih zanemarjeni. Naš namen je bil na izviren način
analizirati učinkovitost splošnih bolnišnic, optimalno velikost splošnih
bolnišnic in optimalne lokacije ter število splošnih bolnišnic z namenom
razvoja modela mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti.
V ta namen smo v drugem delu monografije z analizo mer učinko-
vitosti, izmerjenih z metodo stohastične mejne analize, in mer učinko-
vitosti, izračunanih z metodo podatkovnih ovojnic, izračunali količni-
ke tehnične, alokacijske in stroškovne učinkovitosti splošnih bolnišnic.
Ti so bili merjeni tako s parametrično metodo stohastične mejne analize
kot tudi z neparametrično metodo podatkovnih ovojnic. Rezultati me-
tode SFA so pokazali, da je skozi celotno opazovano obdobje stroškovno
najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica Splošna bolnišnica Celje.
Ta podatek je skladen z dejstvom, da je Splošna bolnišnica Celje na eni
strani znotraj metode SFA tehnično najučinkovitejša slovenska splošna