Page 195 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Optimalna lokacija izvajalcev zdravstvene dejavnosti 195

zdravnikov ali številom bolnišničnih postelj, brez pomena. V našem pri-
meru smo namreč izdelali analizo do istovrstne, enako kakovostne in
enako zmogljive zdravstvene infrastrukture, kar pomeni, da v tem okviru
zadošča zgolj analiza časovne razdalje oziroma potovalnega časa.

Modeli, ki smo jih uporabili za izračun časovnih razdalj in lokacij, se
imenujejo modeli lokacija-alokacija. Pri tem smo znotraj analize uporabi-
li različne modele lokacija-alokacija. Naš namen je bil namreč preveriti,
kateri izmed modelov najbolje pojasnjuje in opredeljuje potencialno mre-
žo sekundarne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.

Modeli lokacija-alokacija
Pri določanju optimalnih lokacij imamo opravka z lokacijskimi proble-
mi, ki so klasični optimizacijski modeli, ki se zelo pogosto uporabljajo na
številnih področjih in ne zgolj pri določanju optimalnih lokacij izvajalcev
zdravstvene dejavnosti. Lokacijo nekega objekta je zaradi različnih ko-
munikacijskih, transportnih ter drugih pogojev treba zelo skrbno izbra-
ti, pri čemer je treba upoštevati mnogo meril. Na področju zdravstvenega
varstva je še posebej zelo pomembno, kje so izvajalci zdravstvenih stori-
tev locirani. V primeru, ko so zmogljivosti izvajalcev premalo izkoriščene,
ali v primeru, ko so izvajalci locirani na napačni lokaciji, je zdravstveno
stanje prebivalstva na tem območju bistveno slabše. Posledice se kažejo
v obliki povečane umrljivosti in obolevnosti prebivalstva. Na področju
zdravstvenega varstva je torej lociranje izvajalcev zdravstvenih storitev še
toliko pomembneje kot na drugih področjih.

Študije so pokazale, da lahko modeli lokacija-alokacija zagotavljajo
znanstveno podporo pri načrtovanju in določanju optimalnih lokacij
potencialnih objektov (Spaulding in Cromley 2007; Church in Murray
2009; Cromley in McLafferty 2012; Tomintz idr. 2013). Z zmanjševa-
njem celotne tehtane razdalje oziroma časa modeli rešujejo lokacijske pro-
bleme, hkrati pa določajo učinkovite lokacije objektov. Pri tem se osredo-
točajo na tista geografska območja, na katerih se pojavi povpraševanje in
potencial za zagotavljanje ponudbe (Spaulding in Cromley 2007; Church
in Murray 2009). Obstaja več različnih modelov lokacija-alokacija, ki se
med seboj razlikujejo glede na različne matematične operacije in glede na
način iskanja možnih rešitev. Pri tem so različne matematične operacije
povezane predvsem s potekom postopka reševanja problemov znotraj po-
sameznih modelov. To pomeni, da pri enakem lokacijskem problemu mo-
deli predlagajo različne možne rešitve.

Modeli lokacija-alokacija so bili preučevani na številnih področjih
vse od leta 1960 dalje. Največkrat so bili uporabljeni na področju geo-
grafije, ekonomije, industrije in javne uprave (Teixeira in Antunes 2008;