Page 79 - Gošnik, Dušan. 2020. Strategije in uspešnost podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
Rezultati empirične raziskave
zi zato pustimo vse trditve. V našem primeru je determinanta 0,421, kar
je po Yongu in Pearceu (2013, 79–94) nad 0,00001 in pomeni, da različne
trditve znotraj področja »Strategija osredinjenja« dejansko merijo različ-
ni vpliv in so primerne za nadaljnjo analizo.
Preglednica 41: Področje »Strategija osredinjenja« – povezanost med trditvami
Trditev Z našimi izdel Na trg ponu Na trg ponu Na trg ponuja
ki/storitvami jamo ožji na jamo izdelke/ mo specialne/
Z našimi izdelki/storitvami ciljamo na ciljamo na ozek bor izdelkov/ storitve v oz nišne izdelke/
ozek segment kupcev. segment kup storitev kot kem cenovnem
Na trg ponujamo ožji nabor izdelkov/ naša konkuren storitve.
storitev kot naša konkurenca. cev. segmentu.
Na trg ponujamo izdelke/storitve v ca.
ozkem cenovnem segmentu.
Na trg ponujamo specialne/nišne 1,000
izdelke/storitve.
0,460 1,000 79
Determinanta = 0,421
0,453 0,493 1,000
0,447 0,307 0,138 1,000
KMO in Bartlettov test sta nam za področje »Strategija osredinjenja«
pomagala določiti, ali so trditve medsebojno dovolj povezane, da bi bila
faktorska analiza v nadaljevanju smiselna. (preglednica 42).
Preglednica 42: Področje »Strategija osredinjenja« – KMO in Bartlettov test
Kaiser-Meyer-Olkinova mera vzorčne ustreznosti Hi-kvadrat 0,669
Bartlettov test sferičnosti Stopinje prostosti 138,179
p-vrednost 6
0,000
Za naš primer rezultati kažejo, da je KMO 0,500, kar je nad 0,5, prav
tako je Bartlettov test statistično značilen, saj je p-vrednost pod 0,05
(pod 5%). Iz tega sklenemo, da so trditve znotraj področja »Strategija
osredinjenja« medsebojno dovolj povezane in da je faktorska analiza v
nadaljevanju smiselna.
Analizirali smo tudi komunalitete. Te prikazujejo delež variance
opazovanih trditev, ki jo lahko pripišemo skupnemu faktorju »Strategija
osredinjenja« oz. pojasnjeni varianci (preglednica 43).
zi zato pustimo vse trditve. V našem primeru je determinanta 0,421, kar
je po Yongu in Pearceu (2013, 79–94) nad 0,00001 in pomeni, da različne
trditve znotraj področja »Strategija osredinjenja« dejansko merijo različ-
ni vpliv in so primerne za nadaljnjo analizo.
Preglednica 41: Področje »Strategija osredinjenja« – povezanost med trditvami
Trditev Z našimi izdel Na trg ponu Na trg ponu Na trg ponuja
ki/storitvami jamo ožji na jamo izdelke/ mo specialne/
Z našimi izdelki/storitvami ciljamo na ciljamo na ozek bor izdelkov/ storitve v oz nišne izdelke/
ozek segment kupcev. segment kup storitev kot kem cenovnem
Na trg ponujamo ožji nabor izdelkov/ naša konkuren storitve.
storitev kot naša konkurenca. cev. segmentu.
Na trg ponujamo izdelke/storitve v ca.
ozkem cenovnem segmentu.
Na trg ponujamo specialne/nišne 1,000
izdelke/storitve.
0,460 1,000 79
Determinanta = 0,421
0,453 0,493 1,000
0,447 0,307 0,138 1,000
KMO in Bartlettov test sta nam za področje »Strategija osredinjenja«
pomagala določiti, ali so trditve medsebojno dovolj povezane, da bi bila
faktorska analiza v nadaljevanju smiselna. (preglednica 42).
Preglednica 42: Področje »Strategija osredinjenja« – KMO in Bartlettov test
Kaiser-Meyer-Olkinova mera vzorčne ustreznosti Hi-kvadrat 0,669
Bartlettov test sferičnosti Stopinje prostosti 138,179
p-vrednost 6
0,000
Za naš primer rezultati kažejo, da je KMO 0,500, kar je nad 0,5, prav
tako je Bartlettov test statistično značilen, saj je p-vrednost pod 0,05
(pod 5%). Iz tega sklenemo, da so trditve znotraj področja »Strategija
osredinjenja« medsebojno dovolj povezane in da je faktorska analiza v
nadaljevanju smiselna.
Analizirali smo tudi komunalitete. Te prikazujejo delež variance
opazovanih trditev, ki jo lahko pripišemo skupnemu faktorju »Strategija
osredinjenja« oz. pojasnjeni varianci (preglednica 43).
