Page 15 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
uvod
določenih segmentih (pri turističnih proizvodih in storitvah). Kjer stanje to dopušča,
pa je treba postopno uvajati internacionalizacijo, npr. prehod iz nacionalnega sistema
kategorizacije hotelov na mednarodnega – Hotelstars, ker to dviga prestižno kakovost
slovenskih hotelov, saj prevzemajo standarde (med drugimi) nemških, avstrijskih in švi-
carskih hotelov, ki so percipirani kot najvišja kakovost v hotelirstvu.
Program celovitega spodbujanja kakovosti pojmujemo kot glavni strateški doku-
ment razvoja kakovosti v turizmu v Sloveniji. Takšen dokument smo v Slovenije že obli-
kovali (soavtorica je tudi dr. M. Uran Maravić), in sicer v letih 2004–2005, ko ga je
sprejela in potrdila takratna Vlada RS. Večina programov iz tega dokumenta je bila
umeščena v strategijo razvoja turizma v Sloveniji 2007–11, tako imenovani RNUST, ki
so jo oblikovali na UP FTŠ Turistici.
Naj poudarimo, da v tem CRP-u zagovarjamo inovativen in popolnoma aplikati-
ven znanstveni pristop. Ne želimo raziskovati teoretičnih konceptov in voditi akadem-
skega diskurza o opredelitvah posameznih konceptov, temveč z našim vedenjem, kaj
potrebujeta gospodarstvo in Slovenija kot turistična destinacija, iskati rešitve v doseda-
njih programih in primerih dobrih praks ter iskati konsenz z in med deležniki, kako z
zastavljenimi usmeritvami naprej.
UP FTŠ Turistica je bila iniciator, oblikovalec in izvajalec velike večine nacio-
nalnih programov in projektov na področju kakovosti, inovativnosti in uvedbe med-
narodnih standardov poslovanja. Veliko je bilo postorjenega in smiselno je, da se z do-
sedanjimi programi nadaljuje v njihovi naravni evolutivni smeri. Prav tako je smiselno
nekatere programe uvesti na novo, saj to zahtevajo tehnološki napredek in načini po-
slovanja v turizmu.
Če povzamemo, v zadnjih desetih letih je bilo izvedeno kar precejšnje število pro-
jektov na področju kakovosti v turizmu, ki jih je financirala država. Če je na začetku
tisočletja veljalo, da slovenski turistični managerji ne vedo, kako zagotoviti višjo kako-
vost, postaviti interne sisteme kakovosti, kot jih poznajo mednarodne hotelske verige,
implementirati ekološke standarde ali uvesti USALI in podobno, tega več ne morejo tr-
diti.
Zato so problemi na posameznih področjih različni. Na področju hotelirstva, de-
nimo, zadnja leta ni sredstev za razvoj tehnične kakovosti (obnovo sob, vpeljavo med-
narodnih standardov kakovosti pri posameznih elementih hotelske storitve … ), infor-
matizacijo poslovanja kakor tudi razvoj kadra. Zelo verjetno, da brez sofinanciranja
države/EU ne bo mogoče dvigniti kakovost na tem področju. Na nekaterih področjih
(klasifikacija in ocenjevanje restavracij ali merjenje povpraševanja na nacionalni ravni)
pa ni bilo storjenega še nič, zato je potrebno postaviti vsebinska in metodološka izhodi-
šča. Menimo, da pri razvoju kakovosti v slovenskem turizmu ne bi bilo smiselno zasta-
ti na pol poti (ali se vrniti na začetek) in s tem zavreči vse do sedaj vloženo delo in sred-
stva zavreči.
Glavni cilj CRP-a je oblikovanje krovnega strateškega dokumenta za celovito
spodbujanje kakovosti v turizmu, ki bo analiziral stanje na področju kakovosti v turiz-
mu v zadnjih 10 letih, preučil primere dobrih praks v tujini in oblikoval programe, s ka-
terimi bo lahko država s finančnimi in z nefinančnimi orodji turistične destinaciji in or-
ganizacije spodbujala k dvigu kakovosti. CRP je razdeljen na naslednje delovne svežnje:
15
določenih segmentih (pri turističnih proizvodih in storitvah). Kjer stanje to dopušča,
pa je treba postopno uvajati internacionalizacijo, npr. prehod iz nacionalnega sistema
kategorizacije hotelov na mednarodnega – Hotelstars, ker to dviga prestižno kakovost
slovenskih hotelov, saj prevzemajo standarde (med drugimi) nemških, avstrijskih in švi-
carskih hotelov, ki so percipirani kot najvišja kakovost v hotelirstvu.
Program celovitega spodbujanja kakovosti pojmujemo kot glavni strateški doku-
ment razvoja kakovosti v turizmu v Sloveniji. Takšen dokument smo v Slovenije že obli-
kovali (soavtorica je tudi dr. M. Uran Maravić), in sicer v letih 2004–2005, ko ga je
sprejela in potrdila takratna Vlada RS. Večina programov iz tega dokumenta je bila
umeščena v strategijo razvoja turizma v Sloveniji 2007–11, tako imenovani RNUST, ki
so jo oblikovali na UP FTŠ Turistici.
Naj poudarimo, da v tem CRP-u zagovarjamo inovativen in popolnoma aplikati-
ven znanstveni pristop. Ne želimo raziskovati teoretičnih konceptov in voditi akadem-
skega diskurza o opredelitvah posameznih konceptov, temveč z našim vedenjem, kaj
potrebujeta gospodarstvo in Slovenija kot turistična destinacija, iskati rešitve v doseda-
njih programih in primerih dobrih praks ter iskati konsenz z in med deležniki, kako z
zastavljenimi usmeritvami naprej.
UP FTŠ Turistica je bila iniciator, oblikovalec in izvajalec velike večine nacio-
nalnih programov in projektov na področju kakovosti, inovativnosti in uvedbe med-
narodnih standardov poslovanja. Veliko je bilo postorjenega in smiselno je, da se z do-
sedanjimi programi nadaljuje v njihovi naravni evolutivni smeri. Prav tako je smiselno
nekatere programe uvesti na novo, saj to zahtevajo tehnološki napredek in načini po-
slovanja v turizmu.
Če povzamemo, v zadnjih desetih letih je bilo izvedeno kar precejšnje število pro-
jektov na področju kakovosti v turizmu, ki jih je financirala država. Če je na začetku
tisočletja veljalo, da slovenski turistični managerji ne vedo, kako zagotoviti višjo kako-
vost, postaviti interne sisteme kakovosti, kot jih poznajo mednarodne hotelske verige,
implementirati ekološke standarde ali uvesti USALI in podobno, tega več ne morejo tr-
diti.
Zato so problemi na posameznih področjih različni. Na področju hotelirstva, de-
nimo, zadnja leta ni sredstev za razvoj tehnične kakovosti (obnovo sob, vpeljavo med-
narodnih standardov kakovosti pri posameznih elementih hotelske storitve … ), infor-
matizacijo poslovanja kakor tudi razvoj kadra. Zelo verjetno, da brez sofinanciranja
države/EU ne bo mogoče dvigniti kakovost na tem področju. Na nekaterih področjih
(klasifikacija in ocenjevanje restavracij ali merjenje povpraševanja na nacionalni ravni)
pa ni bilo storjenega še nič, zato je potrebno postaviti vsebinska in metodološka izhodi-
šča. Menimo, da pri razvoju kakovosti v slovenskem turizmu ne bi bilo smiselno zasta-
ti na pol poti (ali se vrniti na začetek) in s tem zavreči vse do sedaj vloženo delo in sred-
stva zavreči.
Glavni cilj CRP-a je oblikovanje krovnega strateškega dokumenta za celovito
spodbujanje kakovosti v turizmu, ki bo analiziral stanje na področju kakovosti v turiz-
mu v zadnjih 10 letih, preučil primere dobrih praks v tujini in oblikoval programe, s ka-
terimi bo lahko država s finančnimi in z nefinančnimi orodji turistične destinaciji in or-
ganizacije spodbujala k dvigu kakovosti. CRP je razdeljen na naslednje delovne svežnje:
15
