Page 14 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
zagotavljanje k akovosti v gostinst v u
Če povemo drugače, turistična destinacija ali organizacija lahko na trgu konkuri-
ra s cenovnimi ali necenovnimi viri oziroma z glede na vire izbrano poslovno strategijo.
Pravimo, da imamo dve generični poslovni strategiji:
- strategijo stroškovne učinkovitosti (kjer je vir konkurenčne prednosti nižja cena),
- strategijo diferenciacije (kjer je vir konkurenčnosti necena oziroma vse vrste kako-
vosti).
Iz tega izhaja, da če ne konkuriramo z nižjo ceno, lahko konkuriramo samo z raz-
ličnimi vrstami kakovosti. Kakovost v turizmu v osnovi lahko delimo na naslednje vr-
ste:
- kakovost ponudbe (primarne in sekundarne) ali tehnična kakovost,
- kakovost izvajanja storitev ali funkcionalna kakovost,
- kakovost ponudnika (ugled organizacije in/ali destinacije) ali prestižna kakovost.
Lahko sklenemo, da je kakovost v vseh svojih pojavnih oblikah edina dolgoročno
uspešna (razvojna in/ali poslovna) strategija.
Zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v turizmu? Razlogov je več.
Največji razlog je prepoznana kakovost v očeh ciljnega porabnika. Slovenske turistič-
ne destinacije in organizacije so premajhne, da bi lahko na ciljnih trgih dosegale želeno
prepoznavnost. Če ni prepoznavnosti tega, da smo kakovostna destinacija ali organiza-
cija, se zmanjša sprejemljivost za porabnika, ponudniki dosegajo nižje povprečne cene
storitev, dosegajo nižje prihodke, imajo manj sredstev za promocijo in razvoj …
V hotelirstvu je kakovost izražena s kategorijo (številom zvezdic) in/ali članstvom
v hotelskih verigah, v prehrambnem gostinstvu z uvrstitvijo v gastronomske vodnike,
kot sta Michelin ali Gault Millau, v primarni turistični ponudbi (naravne danosti, kul-
turna dediščina) pa z uvrstitvijo na seznam UNESCA ali vsaj med nacionalne parke ali
nacionalno pomembne kulturne spomenike. Takšna kakovost je mednarodnim turi-
stom znana in vedo, kaj lahko pričakujejo. Več kot ima teh elementov turistična desti-
nacija, večja bosta povpraševanje in dosežena povprečna cena storitev. V Sloveniji teh
mednarodno prepoznanih elementov kakovosti v večini ni, verjetno jih še nekaj časa ne
bo, zato je še potrebneje oblikovati nacionalne iniciative kakovosti in delovati v smeri
internacionalizacije slovenskega turizma.
Večkrat je bilo izpostavljeno, da je edina rešitev slovenskega turizma v višanju ka-
kovosti, saj lahko le tako dosegamo višje cene. Prav tako tudi iz razloga, da želimo traj-
nostnejši razvoj turizma, kot iz razloga, da je okolje, v katerem delujejo turistične orga-
nizacije v Sloveniji, slabše (beri: dražje) kot v sosednjih državah.
Torej je odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti
v turizmu, ta, da država nekje mora urejati področje (normative kot npr. pri kategori-
zaciji), drugje postavljati standarde za skupne tržne znamke (brande) in, kot tretje, lah-
ko nagrajuje kakovostne ponudnike ter s tem osvešča druge o pomenu in o načinih za-
gotavljanja kakovosti v turizmu. Kot že rečeno, Slovenija kot turistična destinacija je
premajhna, ponudniki preveč fragmentirani, da bi lahko individualno, uspešno in dol-
goročno nastopali na mednarodnem turističnem trgu. V tej razvojni fazi slovenskega
turizma so zelo potrebne nacionalne tržne znamke oz. garancija države za kakovost v
14
Če povemo drugače, turistična destinacija ali organizacija lahko na trgu konkuri-
ra s cenovnimi ali necenovnimi viri oziroma z glede na vire izbrano poslovno strategijo.
Pravimo, da imamo dve generični poslovni strategiji:
- strategijo stroškovne učinkovitosti (kjer je vir konkurenčne prednosti nižja cena),
- strategijo diferenciacije (kjer je vir konkurenčnosti necena oziroma vse vrste kako-
vosti).
Iz tega izhaja, da če ne konkuriramo z nižjo ceno, lahko konkuriramo samo z raz-
ličnimi vrstami kakovosti. Kakovost v turizmu v osnovi lahko delimo na naslednje vr-
ste:
- kakovost ponudbe (primarne in sekundarne) ali tehnična kakovost,
- kakovost izvajanja storitev ali funkcionalna kakovost,
- kakovost ponudnika (ugled organizacije in/ali destinacije) ali prestižna kakovost.
Lahko sklenemo, da je kakovost v vseh svojih pojavnih oblikah edina dolgoročno
uspešna (razvojna in/ali poslovna) strategija.
Zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti v turizmu? Razlogov je več.
Največji razlog je prepoznana kakovost v očeh ciljnega porabnika. Slovenske turistič-
ne destinacije in organizacije so premajhne, da bi lahko na ciljnih trgih dosegale želeno
prepoznavnost. Če ni prepoznavnosti tega, da smo kakovostna destinacija ali organiza-
cija, se zmanjša sprejemljivost za porabnika, ponudniki dosegajo nižje povprečne cene
storitev, dosegajo nižje prihodke, imajo manj sredstev za promocijo in razvoj …
V hotelirstvu je kakovost izražena s kategorijo (številom zvezdic) in/ali članstvom
v hotelskih verigah, v prehrambnem gostinstvu z uvrstitvijo v gastronomske vodnike,
kot sta Michelin ali Gault Millau, v primarni turistični ponudbi (naravne danosti, kul-
turna dediščina) pa z uvrstitvijo na seznam UNESCA ali vsaj med nacionalne parke ali
nacionalno pomembne kulturne spomenike. Takšna kakovost je mednarodnim turi-
stom znana in vedo, kaj lahko pričakujejo. Več kot ima teh elementov turistična desti-
nacija, večja bosta povpraševanje in dosežena povprečna cena storitev. V Sloveniji teh
mednarodno prepoznanih elementov kakovosti v večini ni, verjetno jih še nekaj časa ne
bo, zato je še potrebneje oblikovati nacionalne iniciative kakovosti in delovati v smeri
internacionalizacije slovenskega turizma.
Večkrat je bilo izpostavljeno, da je edina rešitev slovenskega turizma v višanju ka-
kovosti, saj lahko le tako dosegamo višje cene. Prav tako tudi iz razloga, da želimo traj-
nostnejši razvoj turizma, kot iz razloga, da je okolje, v katerem delujejo turistične orga-
nizacije v Sloveniji, slabše (beri: dražje) kot v sosednjih državah.
Torej je odgovor na vprašanje, zakaj potrebujemo državno spodbujanje kakovosti
v turizmu, ta, da država nekje mora urejati področje (normative kot npr. pri kategori-
zaciji), drugje postavljati standarde za skupne tržne znamke (brande) in, kot tretje, lah-
ko nagrajuje kakovostne ponudnike ter s tem osvešča druge o pomenu in o načinih za-
gotavljanja kakovosti v turizmu. Kot že rečeno, Slovenija kot turistična destinacija je
premajhna, ponudniki preveč fragmentirani, da bi lahko individualno, uspešno in dol-
goročno nastopali na mednarodnem turističnem trgu. V tej razvojni fazi slovenskega
turizma so zelo potrebne nacionalne tržne znamke oz. garancija države za kakovost v
14
