Page 12 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 12
Soustvarjanje v turizmu
- Sistemi imajo specifične vloge znotraj večjih sistemov. Npr., dva sis-
tema lahko delujeta vsak posebej in ne drug brez drugega, ne mo-
remo pa ju prisiliti, da bi skupaj tvorila nov samostojni večji sistem.
To bi bilo tako, kot če bi želeli deliti slona na dva slona ali združiti
dva majhna slončka v enega velikega.
- Sistemi vzdržujejo svojo stabilnost preko prilagajanja, medseboj-
nega delovanja, povratnih informacij in prilagoditev, ki nepresta-
no krožijo med deli sistema. V mestnem okolju so deli sistema po-
samezniki iz institucij, organizacij in podjetij ter teami, ki skrbijo
za razvoj mesta, ki med seboj komunicirajo z namenom doseči za-
dane cilje in vizijo. Pri tem se posamezniki kot manjši sistemi ved-
no znova prilagajajo zahtevam iz okolja – zunanjega in notranjega.
- Sistemi imajo povratno informacijo. Ta je prenos in vračilo infor-
12 macije. Že spontana reakcija je povratna informacija. Povratna in-
formacija se navadno prilagaja prenosu informacije. Npr., uprava
nekega mesta poskrbi za skupno turistično prireditev partnerskih
mest. Povratna informacija, ki jo prejme s strani obiskovalcev, je
navdušenje.
Sistemsko mišljenje je staro več kot dva tisoč let, za kar so dokaz dela
posameznih filozofov, kot so Aristotel, Ptolemej, kasneje Kopernik in Ga-
lileo, Ibn Khaldun in Vico. Sama sistemska teorija pa je novejši pojem.
Razvita je bila v 50. letih dvajsetega stoletja in se še vedno razvija. Sis-
temsko mišljenje formalizira kot navidezno disciplino, organizirano telo
znanja za študij sistemov. Mnogo uporabnih znanosti je raslo iz nje, vkl-
jučno s kibernetiko, informacijsko teorijo, tipologijo, faktorsko analizo,
sistemskim inženiringom in operacijskimi raziskavami. Skupno vsem na-
štetim je splošna teorija sistemov, ki so jo postavili Bertalanffy in osta-
li (Bertalanffy, 1952). Sistemsko mišljenje se od analitičnega razlikuje po
uporabi različne terminologije. Uporablja besede, kot so: združevanje, po-
vezovanje, sodelovanje, teamsko delo, partnerstva, združenja, celovitost,
neomejenost, sistem, sinergija. Analitično mišljenje, ko ga povežemo z raz-
členjevanjem, nam pokaže, kako izredno »mikro pametni« smo pri raz-
mišljanju skozi sestavine, delce in elemente, po drugi strani pa nas pred-
stavlja v »makro neumnosti«, saj nismo sposobni videti celotne situacije
z vidika letala ali, še bolje, astronavta. Sistemsko mišljenje je postalo v 90-
tih letih prejšnjega stoletja primerno orodje za obravnavanje managementa
kompleksnih sistemov, katerih dela sta tudi objekt in subjekt (opazovalec).
Kot orodje se je uveljavljalo najprej na področju učenja in treninga v obliki
raznih računalniških managerskih iger, kasneje pa tudi kot orodje za po-
moč pri sprejemanju odločitev ter v organizacijskih reinženiringih (For-
- Sistemi imajo specifične vloge znotraj večjih sistemov. Npr., dva sis-
tema lahko delujeta vsak posebej in ne drug brez drugega, ne mo-
remo pa ju prisiliti, da bi skupaj tvorila nov samostojni večji sistem.
To bi bilo tako, kot če bi želeli deliti slona na dva slona ali združiti
dva majhna slončka v enega velikega.
- Sistemi vzdržujejo svojo stabilnost preko prilagajanja, medseboj-
nega delovanja, povratnih informacij in prilagoditev, ki nepresta-
no krožijo med deli sistema. V mestnem okolju so deli sistema po-
samezniki iz institucij, organizacij in podjetij ter teami, ki skrbijo
za razvoj mesta, ki med seboj komunicirajo z namenom doseči za-
dane cilje in vizijo. Pri tem se posamezniki kot manjši sistemi ved-
no znova prilagajajo zahtevam iz okolja – zunanjega in notranjega.
- Sistemi imajo povratno informacijo. Ta je prenos in vračilo infor-
12 macije. Že spontana reakcija je povratna informacija. Povratna in-
formacija se navadno prilagaja prenosu informacije. Npr., uprava
nekega mesta poskrbi za skupno turistično prireditev partnerskih
mest. Povratna informacija, ki jo prejme s strani obiskovalcev, je
navdušenje.
Sistemsko mišljenje je staro več kot dva tisoč let, za kar so dokaz dela
posameznih filozofov, kot so Aristotel, Ptolemej, kasneje Kopernik in Ga-
lileo, Ibn Khaldun in Vico. Sama sistemska teorija pa je novejši pojem.
Razvita je bila v 50. letih dvajsetega stoletja in se še vedno razvija. Sis-
temsko mišljenje formalizira kot navidezno disciplino, organizirano telo
znanja za študij sistemov. Mnogo uporabnih znanosti je raslo iz nje, vkl-
jučno s kibernetiko, informacijsko teorijo, tipologijo, faktorsko analizo,
sistemskim inženiringom in operacijskimi raziskavami. Skupno vsem na-
štetim je splošna teorija sistemov, ki so jo postavili Bertalanffy in osta-
li (Bertalanffy, 1952). Sistemsko mišljenje se od analitičnega razlikuje po
uporabi različne terminologije. Uporablja besede, kot so: združevanje, po-
vezovanje, sodelovanje, teamsko delo, partnerstva, združenja, celovitost,
neomejenost, sistem, sinergija. Analitično mišljenje, ko ga povežemo z raz-
členjevanjem, nam pokaže, kako izredno »mikro pametni« smo pri raz-
mišljanju skozi sestavine, delce in elemente, po drugi strani pa nas pred-
stavlja v »makro neumnosti«, saj nismo sposobni videti celotne situacije
z vidika letala ali, še bolje, astronavta. Sistemsko mišljenje je postalo v 90-
tih letih prejšnjega stoletja primerno orodje za obravnavanje managementa
kompleksnih sistemov, katerih dela sta tudi objekt in subjekt (opazovalec).
Kot orodje se je uveljavljalo najprej na področju učenja in treninga v obliki
raznih računalniških managerskih iger, kasneje pa tudi kot orodje za po-
moč pri sprejemanju odločitev ter v organizacijskih reinženiringih (For-
