Page 15 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 15
Sistemski pristop soustvarjanja v turizmu 15
cu počasneje – včasih je hitrost na koncu počasnost. Povratna informacija
– več kot sistem dobi povratnih informacij, bolj je »odprt« in več je verje-
tnosti, da bo učinkoviteje deloval in dlje obstajal. Na kratko lahko delova-
nje sistema mest v smeri sistemskega mišljenja ponazorimo tako, kot kaže
diagram A-B-C-D-E na Sliki 2. Bistveno za sistem je doseganje rezultatov:
ko gremo v skupno vizijo, se moramo vprašati, kateri so zaželeni rezulta-
ti. Zato rezultate poimenujemo s črko A. Sistem je odprt, kar pomeni, da
močno čuti in reagira na vplive in spremembe v okolju. Rezultati (izhodi)
v prihodnosti dajejo povratno informacijo o odločitvah, ki smo jih sprejeli
danes in jih v sistemu procesirali ob stalnem vključevanju okolja. Če želi-
mo dobiti zaželene rezultate A, moramo poznati povratne informacije B in
pripraviti odlične vnose C, ki se obdelujejo v sistemu D, na katerega vpliva
okolje E. Npr.: postavimo si prvo vprašanje, kje želimo biti v prihodno-
sti? (A) Nato se vprašamo, kako bomo prišli do tega mesta (B), pregle-
damo, v kakšni situaciji se trenutno nahajamo (C) in kako pridemo do
tega mesta (zapremo zanko od C→A). Nazadnje se vprašamo, kaj se lahko
zaradi izpolnjene želje (rezultata) spremeni v našem okolju v prihodno-
sti. Na način, kot je opisan, razmišljajo holistični in strateški misleci. V bi-
stvu se izraza sistemsko in strateško mišljenje poenotita.
Past zadovoljnosti z analitičnim načinom razmišljanja
Vrh ledene gore, ki ga predstavlja Slika 3, je sinonim za reševanje trenu-
tne situacije in iskanje »ad hoc« rešitev, ki navadno povzročijo dolgoročni
potop idej, zamisli ali vizije. Pomemben vidik sistemskega mišljenja in re-
ševanja situacij v družbi obravnava dogodke, vzorce in strukturo problema.
»Splošno – analitično« mišljenje se ustavi pri popravljanju dogodkov, sis-
temsko mišljenje pa kratkoročno uravnovesi dogodek, dolgoročno pa pre-
pozna vzorce in strukturo problema ter problem odpravi dokončno.
Slika 3 prikazuje kratkovidnost zadovoljnosti z reševanjem dogodkov.
Kratkovidnost zadovoljnosti je naša napaka, ker se ne znamo osredotočiti
na 2. in 3. stopnjo. Želimo spremembo, ki je odvisna od dobrih procesov in
struktur ter jo dosežemo le z upoštevanjem le-teh. Dogodki so vsakdanje
situacije: zavrnjene prijave na projekte, prepiri, odsotnosti, slabo vodenje,
če naštejemo le izzive sistemskemu mislecu. Osredotočanje na dogodke pa
je pri tem tako, kot da bi nosili plašnice; reagiramo lahko le na posamezni
dogodek, namesto da bi jih predvideli in oblikovali. Rešitve, oblikovane na
stopnji dogodka, so kratkotrajne.
Vzorci so trendi ali spremembe v dogodkih po določenem času. Kadar
koli lahko uvidimo vzorec dogodka – npr., starejši sodelavec bo vedno ne-
cu počasneje – včasih je hitrost na koncu počasnost. Povratna informacija
– več kot sistem dobi povratnih informacij, bolj je »odprt« in več je verje-
tnosti, da bo učinkoviteje deloval in dlje obstajal. Na kratko lahko delova-
nje sistema mest v smeri sistemskega mišljenja ponazorimo tako, kot kaže
diagram A-B-C-D-E na Sliki 2. Bistveno za sistem je doseganje rezultatov:
ko gremo v skupno vizijo, se moramo vprašati, kateri so zaželeni rezulta-
ti. Zato rezultate poimenujemo s črko A. Sistem je odprt, kar pomeni, da
močno čuti in reagira na vplive in spremembe v okolju. Rezultati (izhodi)
v prihodnosti dajejo povratno informacijo o odločitvah, ki smo jih sprejeli
danes in jih v sistemu procesirali ob stalnem vključevanju okolja. Če želi-
mo dobiti zaželene rezultate A, moramo poznati povratne informacije B in
pripraviti odlične vnose C, ki se obdelujejo v sistemu D, na katerega vpliva
okolje E. Npr.: postavimo si prvo vprašanje, kje želimo biti v prihodno-
sti? (A) Nato se vprašamo, kako bomo prišli do tega mesta (B), pregle-
damo, v kakšni situaciji se trenutno nahajamo (C) in kako pridemo do
tega mesta (zapremo zanko od C→A). Nazadnje se vprašamo, kaj se lahko
zaradi izpolnjene želje (rezultata) spremeni v našem okolju v prihodno-
sti. Na način, kot je opisan, razmišljajo holistični in strateški misleci. V bi-
stvu se izraza sistemsko in strateško mišljenje poenotita.
Past zadovoljnosti z analitičnim načinom razmišljanja
Vrh ledene gore, ki ga predstavlja Slika 3, je sinonim za reševanje trenu-
tne situacije in iskanje »ad hoc« rešitev, ki navadno povzročijo dolgoročni
potop idej, zamisli ali vizije. Pomemben vidik sistemskega mišljenja in re-
ševanja situacij v družbi obravnava dogodke, vzorce in strukturo problema.
»Splošno – analitično« mišljenje se ustavi pri popravljanju dogodkov, sis-
temsko mišljenje pa kratkoročno uravnovesi dogodek, dolgoročno pa pre-
pozna vzorce in strukturo problema ter problem odpravi dokončno.
Slika 3 prikazuje kratkovidnost zadovoljnosti z reševanjem dogodkov.
Kratkovidnost zadovoljnosti je naša napaka, ker se ne znamo osredotočiti
na 2. in 3. stopnjo. Želimo spremembo, ki je odvisna od dobrih procesov in
struktur ter jo dosežemo le z upoštevanjem le-teh. Dogodki so vsakdanje
situacije: zavrnjene prijave na projekte, prepiri, odsotnosti, slabo vodenje,
če naštejemo le izzive sistemskemu mislecu. Osredotočanje na dogodke pa
je pri tem tako, kot da bi nosili plašnice; reagiramo lahko le na posamezni
dogodek, namesto da bi jih predvideli in oblikovali. Rešitve, oblikovane na
stopnji dogodka, so kratkotrajne.
Vzorci so trendi ali spremembe v dogodkih po določenem času. Kadar
koli lahko uvidimo vzorec dogodka – npr., starejši sodelavec bo vedno ne-
