Page 79 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 79
nka Rotar Pance, VREMŠAKOV OPUS ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
Sklepne ugotovitve o Vremšakovih skladbah za otroške in mladinske
zbore, izdanih v avtorski zbirki (1997)
Samo Vremšak je bil dober poznavalec lastnosti in zmo nosti otroškega in mladinskega
glasu. To je razvidno v ambitusih analiziranih skladb. Pri otroških zborih imajo skladbe
veèinoma razpon v okviru ene oktave, pri mladinskih zborih pa v okviru dveh oktav.
Skladbe za otroški zbor so veèinoma enoglasne. Nekatere vsebujejo krajše dvoglasne
odseke ali pa oktavno podvojitev glasu na koncu skladbe. Pevski glas je voden diatonièno.
Vremšakova glasbena govorica je vedno skladna z besedno vsebino (npr. s postopnim
dviganjem ali padanjem melodije, s skoki, s skoki v izmenjavi s postopnim gibanjem ipd.).
V skladbah prevladuje silabika ali pa se izmenjuje s krajšimi melizmatiènimi odseki.
Glasbena metrika in ritmika sta vedno skladni z besednimi poudarki. Spremembe
taktovskih naèinov so pogoste. V skladbah iz zadnjega obdobja urejeno metriko zamenja
odprt tonski prostor, sprva le s èrtkanimi taktnicami in odseki ad libitum ter kasneje
popolnoma brez nakazanih taktnic. Podobno velja tudi za skladbe, napisane za mladinske
zbore.
Vremšakove skladbe za otroški, prav tako pa tudi za mladinski zbor so najveèkrat
zasnovane v tridelni pesemski obliki ali pa v prekomponirani obliki. Vse natanèno
opredeljene interpretacijske oznake ka ejo, da je skladatelj elel z vsemi podanimi
smernicami usmeriti poustvarjalce k ustrezni izvedbi skladb. Mnoge oznaèbe,25 ki jih v
skladbah drugih skladateljev za otroške zbore najdemo redkeje, ka ejo, da jih je Vremšak
komponiral podobno kot samospeve.
Skladatelj je veèino skladb za otroški zbor napisal s klavirsko spremljavo. Zanjo je
znaèilno, da je samostojna in harmonsko bogata ter v posameznih primerih tudi
pianistièno zahtevnejša. Pevcem ne daje »melodiène opore« s podvajanjem melodije
pevskega glasu. Vremšak v klavirskih spremljavah s posebnimi harmonskimi zvezami
sooblikuje karakter in glasbeno vsebino skladb v tesni povezavi z besedno vsebino.
Naka e jo e z uvodom, medigrami in poigrami, prav tako pa tudi s strukturo klavirskega
parta. Ritmièna struktura pevskega glasu in klavirske spremljave je komplementarna.
Otroške zborovske skladbe so pogosto zasnovane v okviru durovih tonalitet. Med
potekom v veè skladbah modulirajo v paralelni mol ali v drugo molovo tonaliteto ter se na
koncu vrnejo v izhodišèno durovo tonaliteto. Harmonijo poleg številnih alteriranih tonov
bogatijo sozvoèja s kvartnimi in sekundnimi razmerji posameznih glasov ter gibanje v
paralelnih kvartah in kvintah.
Vse mladinske zborovske skladbe iz Vremšakove avtorske zbirke so namenjeni
petju a-capella. Izhodišèni tri- ali štriglasni zbori z delitvijo glasov ponekod prehajajo v
pet-, šest- in sedemglasje. V teh skladbah se skladatelj v primerjavi s skladbami za otroški
zbor še hitreje premika iz tonalnega v odprt, atonalni glasbeni prostor in v svoboden
glasbeni èas. V glasbenem stavku uporablja naèela polifone in homofone glasbene
gradnje. Pri obeh pristopih je razvidno odlièno oblikovanje in vodenje linije posameznega
glasu, to pa ob soèasnem petju vseh glasov od pevcev zahteva tudi dobre intonanène
sposobnosti. Sozvoèja vsebujejo številna sekundna in kvartna (tudi tritonus) razmerja.
Zakljuèki skladb so veèkrat glasbeno »izzivajoèi« (npr. zakljuèek z akordom dv7 ali pa še
z dv7 in dodano seksto).
25 Npr. colla parte, liberamente, parlando.
79
Sklepne ugotovitve o Vremšakovih skladbah za otroške in mladinske
zbore, izdanih v avtorski zbirki (1997)
Samo Vremšak je bil dober poznavalec lastnosti in zmo nosti otroškega in mladinskega
glasu. To je razvidno v ambitusih analiziranih skladb. Pri otroških zborih imajo skladbe
veèinoma razpon v okviru ene oktave, pri mladinskih zborih pa v okviru dveh oktav.
Skladbe za otroški zbor so veèinoma enoglasne. Nekatere vsebujejo krajše dvoglasne
odseke ali pa oktavno podvojitev glasu na koncu skladbe. Pevski glas je voden diatonièno.
Vremšakova glasbena govorica je vedno skladna z besedno vsebino (npr. s postopnim
dviganjem ali padanjem melodije, s skoki, s skoki v izmenjavi s postopnim gibanjem ipd.).
V skladbah prevladuje silabika ali pa se izmenjuje s krajšimi melizmatiènimi odseki.
Glasbena metrika in ritmika sta vedno skladni z besednimi poudarki. Spremembe
taktovskih naèinov so pogoste. V skladbah iz zadnjega obdobja urejeno metriko zamenja
odprt tonski prostor, sprva le s èrtkanimi taktnicami in odseki ad libitum ter kasneje
popolnoma brez nakazanih taktnic. Podobno velja tudi za skladbe, napisane za mladinske
zbore.
Vremšakove skladbe za otroški, prav tako pa tudi za mladinski zbor so najveèkrat
zasnovane v tridelni pesemski obliki ali pa v prekomponirani obliki. Vse natanèno
opredeljene interpretacijske oznake ka ejo, da je skladatelj elel z vsemi podanimi
smernicami usmeriti poustvarjalce k ustrezni izvedbi skladb. Mnoge oznaèbe,25 ki jih v
skladbah drugih skladateljev za otroške zbore najdemo redkeje, ka ejo, da jih je Vremšak
komponiral podobno kot samospeve.
Skladatelj je veèino skladb za otroški zbor napisal s klavirsko spremljavo. Zanjo je
znaèilno, da je samostojna in harmonsko bogata ter v posameznih primerih tudi
pianistièno zahtevnejša. Pevcem ne daje »melodiène opore« s podvajanjem melodije
pevskega glasu. Vremšak v klavirskih spremljavah s posebnimi harmonskimi zvezami
sooblikuje karakter in glasbeno vsebino skladb v tesni povezavi z besedno vsebino.
Naka e jo e z uvodom, medigrami in poigrami, prav tako pa tudi s strukturo klavirskega
parta. Ritmièna struktura pevskega glasu in klavirske spremljave je komplementarna.
Otroške zborovske skladbe so pogosto zasnovane v okviru durovih tonalitet. Med
potekom v veè skladbah modulirajo v paralelni mol ali v drugo molovo tonaliteto ter se na
koncu vrnejo v izhodišèno durovo tonaliteto. Harmonijo poleg številnih alteriranih tonov
bogatijo sozvoèja s kvartnimi in sekundnimi razmerji posameznih glasov ter gibanje v
paralelnih kvartah in kvintah.
Vse mladinske zborovske skladbe iz Vremšakove avtorske zbirke so namenjeni
petju a-capella. Izhodišèni tri- ali štriglasni zbori z delitvijo glasov ponekod prehajajo v
pet-, šest- in sedemglasje. V teh skladbah se skladatelj v primerjavi s skladbami za otroški
zbor še hitreje premika iz tonalnega v odprt, atonalni glasbeni prostor in v svoboden
glasbeni èas. V glasbenem stavku uporablja naèela polifone in homofone glasbene
gradnje. Pri obeh pristopih je razvidno odlièno oblikovanje in vodenje linije posameznega
glasu, to pa ob soèasnem petju vseh glasov od pevcev zahteva tudi dobre intonanène
sposobnosti. Sozvoèja vsebujejo številna sekundna in kvartna (tudi tritonus) razmerja.
Zakljuèki skladb so veèkrat glasbeno »izzivajoèi« (npr. zakljuèek z akordom dv7 ali pa še
z dv7 in dodano seksto).
25 Npr. colla parte, liberamente, parlando.
79
