Page 70 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 70
O VREMŠAK (1930–2004)
V klavirskem uvodu najprej zaslišimo znaèilno ostinatno gibanje v osminkah (kvinta d–a)
v staccatu, nad katerim nastopi v desni roki kratka melodika. V 7. taktu ad libidum brez
spremljave nastopi pevski glas z vprašanjem v parlandu »Gremo?«. Znova se nato oglasi
klavir z znaèilno spremljavo, nad katero se zaène odvijati glasbena pripoved pevskega
glasu. Slednja je oblikovana v tesni povezavi z besedno vsebino, razvija se tudi klavirska
spremljava, nato pa se znova vraèa k ostinatu v levi roki. Pevski glas je voden diatonièno,
na koncu pa izzveni v oktavni podvojitvi, ki ji sledi štiritaktni klavirski zakljuèek. Gremo?
Gremo! je ena od dveh Vremšakovih skladb, uvršèenih v Grlico za otroke ( var, 2012).
Sinèek petelinèek
Referenèni okvir skladbe je Es-dur. Melodièni potek pevskega glasu in klavirska
spremljava med potekom skladbe veèkrat ne vzbujata obèutka durove tonalitete. V skladbi
se izmenjujeta 3/4 in 2/4 taktovski naèin, ritmika je pestrejša predvsem pri klavirski
spremljavi. Ta s svojo raznolikostjo daje skladbi karakter, pevski glas pa je voden
pripovedno in se sklene s kratkim solistiènim odsekom, ki mu sledi štiritaktni klavirski
zakljuèek.
Aprilska
Aprilska je napisana v odprtem tonskem prostoru, saj nima izpisane tonalitete. V njej je
skladatelj uporabil kromatiko in alterirane tone tako pri klavirski spremljavi kot pri
pevskem glasu. Napisana je v 4/8 taktovskem naèinu in hitrem tempu (allegro con brio).
Enoglasni otroški zbor je postavljen pred intonanèno zelo zahtevno skladbo, saj je
melodija oblikovana s te jimi zaporedji intervalov in razlo enih akordov. Klavirska
spremljava je prav tako kromatièno zgošèena, v uvodu in na zaèetku je v desni roki
znaèilno gibanje v šestnajstinskih triolah z akcentnimi poudarki na prvo in tretjo dobo nad
osminskim gibanjem v basu leve roke. Med potekom skladbe se spremljava zelo
spreminja: vsebuje razliène ritmiène motive, ponekod tudi sinkopirano vodenje glasov,
okraske (trilèke) in arpeggie. Glede na dani tempo zahteva tudi od pianista virtuozno
izvedbo.
Moj kamenèek
V tej skladbi skladatelj ne samo, da je opustil opredeljen tonalni prostor, temveè je odprl
prostor tudi v glasbenem èasu. Melodika pevskega glasu poteka v dorskem modusu in jo
lahko do ivljamo kot èisto glasbeno pripoved, v kateri skladatelj z glasbenimi sredstvi
opredeli preteklost (del a), sedanjost (del b, ta ima tudi urejeno metriko) in povezanost
sedanjosti s preteklostjo (del a1) v zgodbi okroglega, belega kamenèka. Hitrost pripovedi
je v tridelni obliki opredeljena z metronomskimi tempi: v delih a in a1 je osminka 132, v
delu b pa 66. Tudi klavirska spremljava, ki je ritmièno, melodièno in harmonsko zelo
spreminjajoèa se, prispeva h glasbenemu izrazu skladbe, odprtemu v prostor in èas.
70
V klavirskem uvodu najprej zaslišimo znaèilno ostinatno gibanje v osminkah (kvinta d–a)
v staccatu, nad katerim nastopi v desni roki kratka melodika. V 7. taktu ad libidum brez
spremljave nastopi pevski glas z vprašanjem v parlandu »Gremo?«. Znova se nato oglasi
klavir z znaèilno spremljavo, nad katero se zaène odvijati glasbena pripoved pevskega
glasu. Slednja je oblikovana v tesni povezavi z besedno vsebino, razvija se tudi klavirska
spremljava, nato pa se znova vraèa k ostinatu v levi roki. Pevski glas je voden diatonièno,
na koncu pa izzveni v oktavni podvojitvi, ki ji sledi štiritaktni klavirski zakljuèek. Gremo?
Gremo! je ena od dveh Vremšakovih skladb, uvršèenih v Grlico za otroke ( var, 2012).
Sinèek petelinèek
Referenèni okvir skladbe je Es-dur. Melodièni potek pevskega glasu in klavirska
spremljava med potekom skladbe veèkrat ne vzbujata obèutka durove tonalitete. V skladbi
se izmenjujeta 3/4 in 2/4 taktovski naèin, ritmika je pestrejša predvsem pri klavirski
spremljavi. Ta s svojo raznolikostjo daje skladbi karakter, pevski glas pa je voden
pripovedno in se sklene s kratkim solistiènim odsekom, ki mu sledi štiritaktni klavirski
zakljuèek.
Aprilska
Aprilska je napisana v odprtem tonskem prostoru, saj nima izpisane tonalitete. V njej je
skladatelj uporabil kromatiko in alterirane tone tako pri klavirski spremljavi kot pri
pevskem glasu. Napisana je v 4/8 taktovskem naèinu in hitrem tempu (allegro con brio).
Enoglasni otroški zbor je postavljen pred intonanèno zelo zahtevno skladbo, saj je
melodija oblikovana s te jimi zaporedji intervalov in razlo enih akordov. Klavirska
spremljava je prav tako kromatièno zgošèena, v uvodu in na zaèetku je v desni roki
znaèilno gibanje v šestnajstinskih triolah z akcentnimi poudarki na prvo in tretjo dobo nad
osminskim gibanjem v basu leve roke. Med potekom skladbe se spremljava zelo
spreminja: vsebuje razliène ritmiène motive, ponekod tudi sinkopirano vodenje glasov,
okraske (trilèke) in arpeggie. Glede na dani tempo zahteva tudi od pianista virtuozno
izvedbo.
Moj kamenèek
V tej skladbi skladatelj ne samo, da je opustil opredeljen tonalni prostor, temveè je odprl
prostor tudi v glasbenem èasu. Melodika pevskega glasu poteka v dorskem modusu in jo
lahko do ivljamo kot èisto glasbeno pripoved, v kateri skladatelj z glasbenimi sredstvi
opredeli preteklost (del a), sedanjost (del b, ta ima tudi urejeno metriko) in povezanost
sedanjosti s preteklostjo (del a1) v zgodbi okroglega, belega kamenèka. Hitrost pripovedi
je v tridelni obliki opredeljena z metronomskimi tempi: v delih a in a1 je osminka 132, v
delu b pa 66. Tudi klavirska spremljava, ki je ritmièno, melodièno in harmonsko zelo
spreminjajoèa se, prispeva h glasbenemu izrazu skladbe, odprtemu v prostor in èas.
70
