Page 77 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 77
fgang Suppan, NJEGOV ÈAS IN TAKRATNO (GODBENIŠKO) GLASBENO OKOLJE
Wolfgang Suppan
Univerza za glasbeno in gledališko umetnost v Gradcu / Avstrija
BOJAN ADAMIÈ – NJEGOV ÈAS IN TAKRATNO (GODBENIŠKO)
GLASBENO OKOLJE
Biti rojen 1912, umreti 1995, pre iveti dve svetovni vojni, so stvari, ki odloèilno vplivajo
na ivljenjsko pot. Bojan Adamiè se je šele po koncu druge svetovne vojne uspel
prikljuèiti srednjeevropskemu pihalno-glasbenemu dogajanju, ki se je prav takrat tudi
samo zaèelo na novo razvijati. Ko je Paul Hindemith leta 1927 v Donaueschingen povabil
takratne vodilne skladatelje, z namenom, da bi ljubiteljskemu glasbenemu gibanju
predstavil novo, èasu primerno literaturo, je bil Adamiè star 15 let. O godbah nemških
letalskih enot iz tridesetih let, ki so v godbene sestave prinesle številne spremembe (op.
ur.), je mogel komajda kaj vedeti. Ko je enainštiridesetega leta v Ljubljani diplomiral iz
klavirja, na srednji stopnji pa tudi iz orgel (op. ur.), se je druga svetovna vojna e zaèela.
Kakšne mo nosti za zaposlitev in pre ivetje ima mladi glasbenik v takih èasih?
Tako zaèenjamo s koncem štiridesetih. ivljenje pihalnih godb je bilo nedotaknjeno
pravzaprav le v Švici, ki ji je vojna prizanesla. Vprašanje je bilo, ali se bodo lahko staro
domovinsko zakoreninjene malomestne in pode elske pihalne godbe v ostalih
srednjeevropskih de elah sploh ponovno postavile na noge. Šele ko je za pihala, trobila in
tolkala ob navdihu ameriških in angleških vojaških radijskih postaj in takratnih velikih
jazzovskih klarinetistov, saksofonistov, trobentaèev, pozavnistov in bobnarjev, poprijela
nova generacija, se je zazdelo, da je godbeniška scena rešena. To je prineslo spremembe in
novosti tudi v literaturo. Konvencionalna se je zaèela neposredno povezovati in prepletati
z modno – novo, jazzu sorodno zabavno glasbo.
V avstrijskem glasbenem prostoru, vkljuèno z Ju no Tirolsko, je bilo zaèetno
izhodišèe novega dogajanja bolj ko ne konvencionalno. Omenim lahko imena, kot so
Sepp Thaler (1901–1982), Sepp Tanzer (1907–1983), Herbert König (1911–1991).
Njihovo delo nadaljujejo: Sepp Neumayr (*1932), Anton Othmar Sollfelner (*1935),
ki je s svojim velièastnim prizadevanjem nepozaben v avstrijski vojaški glasbeni sceni,2
Eugen Brixel (1939–2000), ki je leta 1974 soustanovil Mednarodno zdru enje za
raziskovanje in spodbujanje pihalne glasbe - Internationale Gesellschaft zur Erforschung
und Förderung der Blasmusik (IGEB) in bil soizdajatelj letopisa “Alta Musica” te dru be,
in ne nazadnje Gottfried Veit (*1943), pri èemer so bile in so v pomoè zalo be Helbling v
Innsbrucku, Kliment na Dunaju in Adler (Heribert Raich) v Bad Ausseeju. K tej skupini
spada tudi v Celju, na takratnem Spodnjem Štajerskem, rojeni Walter Kalischnig
(*1926), ki se je leta 1953 preselil na Nizozemsko, kjer je bil v letih 1970 do 1984 tonski
mojster pri Radiu Hilversum; pisal je dela za pihalni orkester in priredbe, ki so natisnjene
in na voljo predvsem pri zalo bi “Musica Mundana”.
In kašen je razvoj pihalne glasbe v neposredni sosešèini Avstrije, ki jo je Adamiè prav
tako lahko spremljal?
2 Kratke biografije in sezname del vseh navedenih imen glej v: Wolfgang und Armin Suppan, Das
Blasmusiklexikon. Komponisten – Werke – Autoren – Literatur, 5. Auflage des Lexikons des
Blasmusikwesens, Kraichtal 2009, HeBu-Musikverlag.
77
Wolfgang Suppan
Univerza za glasbeno in gledališko umetnost v Gradcu / Avstrija
BOJAN ADAMIÈ – NJEGOV ÈAS IN TAKRATNO (GODBENIŠKO)
GLASBENO OKOLJE
Biti rojen 1912, umreti 1995, pre iveti dve svetovni vojni, so stvari, ki odloèilno vplivajo
na ivljenjsko pot. Bojan Adamiè se je šele po koncu druge svetovne vojne uspel
prikljuèiti srednjeevropskemu pihalno-glasbenemu dogajanju, ki se je prav takrat tudi
samo zaèelo na novo razvijati. Ko je Paul Hindemith leta 1927 v Donaueschingen povabil
takratne vodilne skladatelje, z namenom, da bi ljubiteljskemu glasbenemu gibanju
predstavil novo, èasu primerno literaturo, je bil Adamiè star 15 let. O godbah nemških
letalskih enot iz tridesetih let, ki so v godbene sestave prinesle številne spremembe (op.
ur.), je mogel komajda kaj vedeti. Ko je enainštiridesetega leta v Ljubljani diplomiral iz
klavirja, na srednji stopnji pa tudi iz orgel (op. ur.), se je druga svetovna vojna e zaèela.
Kakšne mo nosti za zaposlitev in pre ivetje ima mladi glasbenik v takih èasih?
Tako zaèenjamo s koncem štiridesetih. ivljenje pihalnih godb je bilo nedotaknjeno
pravzaprav le v Švici, ki ji je vojna prizanesla. Vprašanje je bilo, ali se bodo lahko staro
domovinsko zakoreninjene malomestne in pode elske pihalne godbe v ostalih
srednjeevropskih de elah sploh ponovno postavile na noge. Šele ko je za pihala, trobila in
tolkala ob navdihu ameriških in angleških vojaških radijskih postaj in takratnih velikih
jazzovskih klarinetistov, saksofonistov, trobentaèev, pozavnistov in bobnarjev, poprijela
nova generacija, se je zazdelo, da je godbeniška scena rešena. To je prineslo spremembe in
novosti tudi v literaturo. Konvencionalna se je zaèela neposredno povezovati in prepletati
z modno – novo, jazzu sorodno zabavno glasbo.
V avstrijskem glasbenem prostoru, vkljuèno z Ju no Tirolsko, je bilo zaèetno
izhodišèe novega dogajanja bolj ko ne konvencionalno. Omenim lahko imena, kot so
Sepp Thaler (1901–1982), Sepp Tanzer (1907–1983), Herbert König (1911–1991).
Njihovo delo nadaljujejo: Sepp Neumayr (*1932), Anton Othmar Sollfelner (*1935),
ki je s svojim velièastnim prizadevanjem nepozaben v avstrijski vojaški glasbeni sceni,2
Eugen Brixel (1939–2000), ki je leta 1974 soustanovil Mednarodno zdru enje za
raziskovanje in spodbujanje pihalne glasbe - Internationale Gesellschaft zur Erforschung
und Förderung der Blasmusik (IGEB) in bil soizdajatelj letopisa “Alta Musica” te dru be,
in ne nazadnje Gottfried Veit (*1943), pri èemer so bile in so v pomoè zalo be Helbling v
Innsbrucku, Kliment na Dunaju in Adler (Heribert Raich) v Bad Ausseeju. K tej skupini
spada tudi v Celju, na takratnem Spodnjem Štajerskem, rojeni Walter Kalischnig
(*1926), ki se je leta 1953 preselil na Nizozemsko, kjer je bil v letih 1970 do 1984 tonski
mojster pri Radiu Hilversum; pisal je dela za pihalni orkester in priredbe, ki so natisnjene
in na voljo predvsem pri zalo bi “Musica Mundana”.
In kašen je razvoj pihalne glasbe v neposredni sosešèini Avstrije, ki jo je Adamiè prav
tako lahko spremljal?
2 Kratke biografije in sezname del vseh navedenih imen glej v: Wolfgang und Armin Suppan, Das
Blasmusiklexikon. Komponisten – Werke – Autoren – Literatur, 5. Auflage des Lexikons des
Blasmusikwesens, Kraichtal 2009, HeBu-Musikverlag.
77
