Page 66 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 66
AN ADAMIÈ (1912–1995)
prvo veèje naroèilo.20 Ta praksa se je nadaljevala, saj Adamiè govori o »preko 120
skladbah in aran majih za pihalno godbo samo pri nas, dosti tega pa se je razgubilo po
orkestrih bivše Jugoslavije …«.21 Od skladb, ki jih je izdala zalo ba Hartman, je bila
Adamièu najbolj pri srcu Èez tri gore, èez tri vode (stavki: Prolog, Flosarska, Èisto niè veè
fletna, Ne bom se mo ila), o kateri pravi: »… ker se mi zdi, da me najbolj tipièno
karakterizira. al pa je dolga leta èakala na prvo izvedbo. Zdi se, da so se je orkestri, za
katere je bila napisana, malo ustrašili (za tri razliène orkestre, ker so tudi motivi iz treh
regij) in je bila za takratne pojme pri nas le preveè smelo napisana. Niè èudnega, ker še
danes nimamo pretirano veliko skladateljev, ki bi hoteli kaj napisati za tovrstne orkestre.
Takrat pa jih je bilo še manj in tudi sicer se je vse nagibalo preveè na stare, sicer izvrstne
avstrijske vzglede …«22
Namen prièujoèega prispevka je dvojen: razsvetliti skladateljevo ustvarjanje za
pihalne orkestre23 in opomniti na nekatere napake tako v tiskanih izdajah kot tudi v
rokopisnih prepisih Adamièevih partitur. Pri tem bom poskušal ponazoriti ali pa vsaj
postaviti prava vprašanja glede izvajalske prakse, ki izhajajo iz tega. Le dobro petino
Adamièeve glasbe za pihalni orkester je mo no kupiti pri zalo bi Hartman, al pa izdaje –
tako partiture kot parti – vsebujejo napake. Zaradi finanènih omejitev, ki jih povzroèa
redka prodaja glasbenih tiskov v Sloveniji nasploh, se zalo ba ne odloèa za nove,
revidirane izdaje Adamièeve glasbe. Èeprav e sama te avnost Adamièevih partitur
zni uje število izvedb, se zdi, da ravno praktièni problemi, ki zadevajo z napakami
opremljene partiture, ovirajo ali pa vsaj zadr ujejo veèje število izvedb. Prepoznavanje
napak seveda omogoèa le natanèna primerjava avtografa in prepisanih partov, èe pa
skladateljev rokopis manjka, je skorajda nemogoèe ugotoviti, kaj je prav in kaj narobe.
Usoda Adamièevih medvojnih partitur je znana, prav tako je verjetno za vselej izgubljen
arhiv povojnega Vojaškega orkestra, ostanejo nam torej partiture, ki so raztresene po
arhivih ljubiteljskih pihalnih orkestrov v Sloveniji. Vsaj te bi morale zaèeti izhajati v
okviru zbranih del mojstra Bojana Adamièa. Nekaj partitur se je po sreènem nakljuèju
ohranilo tudi v skladateljevi zapušèini, ki jo je leta 1996 prevzela Glasbena zbirka NUK.
Ena od teh in ena najbolj prepoznavnih kompozicij Bojana Adamièa za pihalni
orkester,24 tudi obvezna skladba na XIII. tekmovanju v tretji te avnostni stopnji, je
Zgodbica v štirih delih. V tiskani izdaji zalo be Hartman so evidentne naslednje tipiène
napake: v prvih 4 taktih, ki se skoraj dosledno ponovijo, skladatelj uporabi akorde: B-dur,
g-mol, Es-dur in F-dur (kar ni niè drugega kot harmonsko zaporedje, ki je zelo znaèilno za
zabavno muziko: T, VI, S, D). Pobli e poglejmo prvi takt: piccolo igra osnovni ton b –
zveni oktavo višje, kot je notiran; flavta, oboa in es klarinet osnovni ton; sekcija klarinetov
tonièni kvintakord; fagot osnovni ton v basovskem registru; altovski saksofon osnovni
20 To je bila Suita za pihalni orkester (stavki: Entrada, Neresen valèek, Odmor I, Ju no od severnega,
Severozapadno in malo noro, Odmor II, Rezervistova uspavanka, Zadnji odmor). Krstna izvedba: 21. julij
1970, Letno gledališèe Kri anke, koncert zdru enih orkestrov milice in JLA Ljubljana, dirigent Jo e
Hriberšek. Koncertni list hrani Glasbena zbirka NUK (mapa Kronika).
21 Ohranjena je npr. pogodba z vojaškim orkestrom iz Splita, in sicer za skladbo Alla Montenegro. Glasbena
zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
22 Glasbena zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
23 Prim. abecedni seznam Adamièevih skladb.
24 Tipièna zasedba pihalnega orkestra Bojana Adamièa je sledeèa: pikolo, 2 flavti, oboa, es klarinet, 3
klarineti, bas klarinet, fagot, alt saksofon, tenor saksofon, bariton saksofon, 2 krilovki, 2 korneta, tenor,
bariton, 4 rogovi, 3 trobente, 3 pozavne, 2 tubi in tolkala. V veèjih delih (Sneguljèica, Requiem) skladatelj
uporablja razlièke: alt flavta, alt klarinet, sopran saksofon, poveèana je tudi raba tolkal.
66
prvo veèje naroèilo.20 Ta praksa se je nadaljevala, saj Adamiè govori o »preko 120
skladbah in aran majih za pihalno godbo samo pri nas, dosti tega pa se je razgubilo po
orkestrih bivše Jugoslavije …«.21 Od skladb, ki jih je izdala zalo ba Hartman, je bila
Adamièu najbolj pri srcu Èez tri gore, èez tri vode (stavki: Prolog, Flosarska, Èisto niè veè
fletna, Ne bom se mo ila), o kateri pravi: »… ker se mi zdi, da me najbolj tipièno
karakterizira. al pa je dolga leta èakala na prvo izvedbo. Zdi se, da so se je orkestri, za
katere je bila napisana, malo ustrašili (za tri razliène orkestre, ker so tudi motivi iz treh
regij) in je bila za takratne pojme pri nas le preveè smelo napisana. Niè èudnega, ker še
danes nimamo pretirano veliko skladateljev, ki bi hoteli kaj napisati za tovrstne orkestre.
Takrat pa jih je bilo še manj in tudi sicer se je vse nagibalo preveè na stare, sicer izvrstne
avstrijske vzglede …«22
Namen prièujoèega prispevka je dvojen: razsvetliti skladateljevo ustvarjanje za
pihalne orkestre23 in opomniti na nekatere napake tako v tiskanih izdajah kot tudi v
rokopisnih prepisih Adamièevih partitur. Pri tem bom poskušal ponazoriti ali pa vsaj
postaviti prava vprašanja glede izvajalske prakse, ki izhajajo iz tega. Le dobro petino
Adamièeve glasbe za pihalni orkester je mo no kupiti pri zalo bi Hartman, al pa izdaje –
tako partiture kot parti – vsebujejo napake. Zaradi finanènih omejitev, ki jih povzroèa
redka prodaja glasbenih tiskov v Sloveniji nasploh, se zalo ba ne odloèa za nove,
revidirane izdaje Adamièeve glasbe. Èeprav e sama te avnost Adamièevih partitur
zni uje število izvedb, se zdi, da ravno praktièni problemi, ki zadevajo z napakami
opremljene partiture, ovirajo ali pa vsaj zadr ujejo veèje število izvedb. Prepoznavanje
napak seveda omogoèa le natanèna primerjava avtografa in prepisanih partov, èe pa
skladateljev rokopis manjka, je skorajda nemogoèe ugotoviti, kaj je prav in kaj narobe.
Usoda Adamièevih medvojnih partitur je znana, prav tako je verjetno za vselej izgubljen
arhiv povojnega Vojaškega orkestra, ostanejo nam torej partiture, ki so raztresene po
arhivih ljubiteljskih pihalnih orkestrov v Sloveniji. Vsaj te bi morale zaèeti izhajati v
okviru zbranih del mojstra Bojana Adamièa. Nekaj partitur se je po sreènem nakljuèju
ohranilo tudi v skladateljevi zapušèini, ki jo je leta 1996 prevzela Glasbena zbirka NUK.
Ena od teh in ena najbolj prepoznavnih kompozicij Bojana Adamièa za pihalni
orkester,24 tudi obvezna skladba na XIII. tekmovanju v tretji te avnostni stopnji, je
Zgodbica v štirih delih. V tiskani izdaji zalo be Hartman so evidentne naslednje tipiène
napake: v prvih 4 taktih, ki se skoraj dosledno ponovijo, skladatelj uporabi akorde: B-dur,
g-mol, Es-dur in F-dur (kar ni niè drugega kot harmonsko zaporedje, ki je zelo znaèilno za
zabavno muziko: T, VI, S, D). Pobli e poglejmo prvi takt: piccolo igra osnovni ton b –
zveni oktavo višje, kot je notiran; flavta, oboa in es klarinet osnovni ton; sekcija klarinetov
tonièni kvintakord; fagot osnovni ton v basovskem registru; altovski saksofon osnovni
20 To je bila Suita za pihalni orkester (stavki: Entrada, Neresen valèek, Odmor I, Ju no od severnega,
Severozapadno in malo noro, Odmor II, Rezervistova uspavanka, Zadnji odmor). Krstna izvedba: 21. julij
1970, Letno gledališèe Kri anke, koncert zdru enih orkestrov milice in JLA Ljubljana, dirigent Jo e
Hriberšek. Koncertni list hrani Glasbena zbirka NUK (mapa Kronika).
21 Ohranjena je npr. pogodba z vojaškim orkestrom iz Splita, in sicer za skladbo Alla Montenegro. Glasbena
zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
22 Glasbena zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
23 Prim. abecedni seznam Adamièevih skladb.
24 Tipièna zasedba pihalnega orkestra Bojana Adamièa je sledeèa: pikolo, 2 flavti, oboa, es klarinet, 3
klarineti, bas klarinet, fagot, alt saksofon, tenor saksofon, bariton saksofon, 2 krilovki, 2 korneta, tenor,
bariton, 4 rogovi, 3 trobente, 3 pozavne, 2 tubi in tolkala. V veèjih delih (Sneguljèica, Requiem) skladatelj
uporablja razlièke: alt flavta, alt klarinet, sopran saksofon, poveèana je tudi raba tolkal.
66
