Page 63 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 63
en Prezelj, BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
Domen Prezelj
Narodna in univerzitetna knji nica v Ljubljani
BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
Izvleèek: Avtor se ukvarja z Adamièevim opusom za pihalni orkester, in sicer v njegovem celotnem
ustvarjalnem obdobju. Prouèuje kompozicijsko tehniko posameznih skladb in posebnosti izvajalske
prakse, ugotavlja tipiko orkestralne zasedbe, izvirnost izraznih sredstev in razširjanje orkestralnega
zvoènega spektra. Poglobi se tudi v Adamièevo vlogo mentorja slovenskih pihalnih orkestrov.
Predstavi seznam in zalo nike njegovih partitur ter opozori na zalo niške napake in te ave z
Adamièevimi rokopisi.
Kljuène besede: pihalni orkester, kompozicijska tehnika, izvajalska praksa, seznam del
Abstract: The article discusses Bojan Adamiè’s entire body of work for wind orchestra. It covers
the compositional technique of different pieces, particularities of interpretation of his works, typical
features of his orchestra lineup, originality of his expression, and his expanded orchestral sound
spectrum. Moreover, the article deals with Adamiè’s role as a mentor of Slovene wind orchestras. It
presents the list and the publishers of his works and points up publishing errors and problems with
his manuscripts.1
Keywords: wind orchestra, compositional technique, interpretation of works, list of works
Bojan Adamiè2 je z ustvarjanjem glasbe za pihalni orkester zaèel kot partizan med drugo
svetovno vojno, ko je bil kot ranjenec poslan na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.3 Po
vkorakanju nemškega okupatorja v Ljubljano septembra 1943 je zaèutil, da mora v
partizane.4 Njegovo partizansko ime je bilo Gregor. Kot mitraljezec (mimogrede:
mitraljez Adamiè uporabi v kompoziciji Èetrti julij) IX. brigade je pozimi leta 1943/44
pre ivel sovra no ofenzivo na Ilovi gori in bil ranjen. Med zdravljenjem v bolnišnici so ga
na predlog predvojnega glasbenega znanca iz Škofje Loke Miloša Ziherla5 (skupaj sta
1 Prevod Aljoša Vršèaj.
2 Bojan Adamiè se je rodil 9. avgusta 1912 v Ribnici na Dolenjskem v hiši št. 161 – po domaèe pri Šušèevi
(danes Kolodvorska 5; na proèelju hiše so mu 24. junija 2000 postavili spominsko plošèo). Oèe Anton je
bil dr avni uradnik, tudi amaterski glasbenik, zborovodja in organist, ki je sina hitro usmeril v glasbo, a ta
Bojanu sprva ni dišala (stric Emil, znan slovenski skladatelj, je Bojana nekoè slišal igrati klavir in mu
rekel: »Fant, delaj v ivljenju karkoli, samo muziko pusti pri miru!«). Mati Marija je doma gospodinjila –
vse do prihoda dru ine v Ljubljano (1921), kjer je odprla trgovinico. Adamièeva dru ina je vseskozi
veljala za liberalno. Mati je bila sicer verna, vendar v cerkev ni hodila, oèe je bil deklarirani liberalec. 16.
septembra 1918 je zaèel Adamiè obiskovati prvi razred šestrazredne deške ljudske šole v Ribnici.
Osnovno šolo je dokonèal v Ljubljani in se nato vpisal na II. realno dr avno gimnazijo (kasnejša poljanska
gimnazija), kjer je sedel v razredu s kasnejšo herojinjo Vido Tomšiè. Po maturi se je soèasno vpisal na
pravno fakulteto (absolviral, vendar se je pravu »še pravoèasno odrekel«) in na glasbeni konservatorij, ki
je imel tedaj poleg ni je in srednje tudi višjo stopnjo.
3 Ni pa bil to njegov prvi stik z godbo, vendar o tem nekoliko pozneje.
4 Z vojašèino se je sreèal e pred tem. Seveda se je, tako kot sovrstniki, tudi Adamiè poskušal izogniti
slu enju vojaške obveznosti. Tik pred vojno (leta 1939) je bil poslan na slu enje vojašèine v Maribor. O
tem pravi: »Jaz sem poskušal biti izviren in sem kak teden, preden sem šel na zdravniški pregled, jedel
sendvièe, ki so imeli namesto salame èike. Pil sem samo to, za kar so me preprièali, da ne gre skupaj z
drugim in da je gotovo zaniè. Zdravnik me je pohvalil, da sem izredno vzdr ljiv, da imam sijajno srce in
pljuèa in tako sem ves prekrokan in pora en sedel na prvi vlak in se zaèel iti vojake v šoli za rezervne
oficirje v Mariboru.« Na oficirskih zabavah v Mariboru je Adamiè (harmonika) igral v ansamblu skupaj z
Demetrijem ebretom (klavir) in Albertom (Alijem) Dermeljem (violina). Glasbena zbirka NUK,
zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
5 Miloš Ziherl je bil najpomembnejši slovenski saksofonist do druge svetovne vojne, ko je odšel v partizane
in padel. Bil je èlan ansambla Ronny, igral je prvi alt.
63
Domen Prezelj
Narodna in univerzitetna knji nica v Ljubljani
BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
Izvleèek: Avtor se ukvarja z Adamièevim opusom za pihalni orkester, in sicer v njegovem celotnem
ustvarjalnem obdobju. Prouèuje kompozicijsko tehniko posameznih skladb in posebnosti izvajalske
prakse, ugotavlja tipiko orkestralne zasedbe, izvirnost izraznih sredstev in razširjanje orkestralnega
zvoènega spektra. Poglobi se tudi v Adamièevo vlogo mentorja slovenskih pihalnih orkestrov.
Predstavi seznam in zalo nike njegovih partitur ter opozori na zalo niške napake in te ave z
Adamièevimi rokopisi.
Kljuène besede: pihalni orkester, kompozicijska tehnika, izvajalska praksa, seznam del
Abstract: The article discusses Bojan Adamiè’s entire body of work for wind orchestra. It covers
the compositional technique of different pieces, particularities of interpretation of his works, typical
features of his orchestra lineup, originality of his expression, and his expanded orchestral sound
spectrum. Moreover, the article deals with Adamiè’s role as a mentor of Slovene wind orchestras. It
presents the list and the publishers of his works and points up publishing errors and problems with
his manuscripts.1
Keywords: wind orchestra, compositional technique, interpretation of works, list of works
Bojan Adamiè2 je z ustvarjanjem glasbe za pihalni orkester zaèel kot partizan med drugo
svetovno vojno, ko je bil kot ranjenec poslan na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.3 Po
vkorakanju nemškega okupatorja v Ljubljano septembra 1943 je zaèutil, da mora v
partizane.4 Njegovo partizansko ime je bilo Gregor. Kot mitraljezec (mimogrede:
mitraljez Adamiè uporabi v kompoziciji Èetrti julij) IX. brigade je pozimi leta 1943/44
pre ivel sovra no ofenzivo na Ilovi gori in bil ranjen. Med zdravljenjem v bolnišnici so ga
na predlog predvojnega glasbenega znanca iz Škofje Loke Miloša Ziherla5 (skupaj sta
1 Prevod Aljoša Vršèaj.
2 Bojan Adamiè se je rodil 9. avgusta 1912 v Ribnici na Dolenjskem v hiši št. 161 – po domaèe pri Šušèevi
(danes Kolodvorska 5; na proèelju hiše so mu 24. junija 2000 postavili spominsko plošèo). Oèe Anton je
bil dr avni uradnik, tudi amaterski glasbenik, zborovodja in organist, ki je sina hitro usmeril v glasbo, a ta
Bojanu sprva ni dišala (stric Emil, znan slovenski skladatelj, je Bojana nekoè slišal igrati klavir in mu
rekel: »Fant, delaj v ivljenju karkoli, samo muziko pusti pri miru!«). Mati Marija je doma gospodinjila –
vse do prihoda dru ine v Ljubljano (1921), kjer je odprla trgovinico. Adamièeva dru ina je vseskozi
veljala za liberalno. Mati je bila sicer verna, vendar v cerkev ni hodila, oèe je bil deklarirani liberalec. 16.
septembra 1918 je zaèel Adamiè obiskovati prvi razred šestrazredne deške ljudske šole v Ribnici.
Osnovno šolo je dokonèal v Ljubljani in se nato vpisal na II. realno dr avno gimnazijo (kasnejša poljanska
gimnazija), kjer je sedel v razredu s kasnejšo herojinjo Vido Tomšiè. Po maturi se je soèasno vpisal na
pravno fakulteto (absolviral, vendar se je pravu »še pravoèasno odrekel«) in na glasbeni konservatorij, ki
je imel tedaj poleg ni je in srednje tudi višjo stopnjo.
3 Ni pa bil to njegov prvi stik z godbo, vendar o tem nekoliko pozneje.
4 Z vojašèino se je sreèal e pred tem. Seveda se je, tako kot sovrstniki, tudi Adamiè poskušal izogniti
slu enju vojaške obveznosti. Tik pred vojno (leta 1939) je bil poslan na slu enje vojašèine v Maribor. O
tem pravi: »Jaz sem poskušal biti izviren in sem kak teden, preden sem šel na zdravniški pregled, jedel
sendvièe, ki so imeli namesto salame èike. Pil sem samo to, za kar so me preprièali, da ne gre skupaj z
drugim in da je gotovo zaniè. Zdravnik me je pohvalil, da sem izredno vzdr ljiv, da imam sijajno srce in
pljuèa in tako sem ves prekrokan in pora en sedel na prvi vlak in se zaèel iti vojake v šoli za rezervne
oficirje v Mariboru.« Na oficirskih zabavah v Mariboru je Adamiè (harmonika) igral v ansamblu skupaj z
Demetrijem ebretom (klavir) in Albertom (Alijem) Dermeljem (violina). Glasbena zbirka NUK,
zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
5 Miloš Ziherl je bil najpomembnejši slovenski saksofonist do druge svetovne vojne, ko je odšel v partizane
in padel. Bil je èlan ansambla Ronny, igral je prvi alt.
63
