Page 169 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 169
i Avsenak, ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON – ROGAŠKA
Meri Avsenak
Ljubljana
ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON –
ROGAŠKA
Zaèetki Adamièevega šansona segajo v leto 1946, ko prviè Franetu Milèinskem Je ku,
komiku, šansonjerju kabaretnega sloga, uglasbi delo Preprosti me nar. To je tudi eno
njegovih prvih šansonjerskih del. (podatek Alenke Adamiè). V nadaljnjem sodelovanju
ustvarita nekaj songov, kot so Balada o košèku kruha, Kronika, Birokrat, Sladko ivljenje,
imenovano tudi Preljuba Franta , ki je nastala e v prvih mesecih po koncu vojne in
Marièko (znano tudi kot Srèek dela tika taka) iz leta 1947. Avtor besedila in glasbe
Marièke je Frane Milèinski Je ek, priredba pa je delo Bojana Adamièa. Marièka je
do ivela neljubo kritiko. V tedanjem Poroèevalcu (Poroèevalec, julij 1949, avtor Bogo
Pregelj) je bilo med drugim zapisano: »…spakasti posnetki najslabšega ameriškega kièa«
in še «…zlagane lajdrasto priskutne èustvene trivialnosti, ki koketira z lascivnostjo,
poni ujoè resnobo socialistiènega dela v bezniško popevko…«, kar je predvsem Je ka
zelo prizadelo. Leta 1948 so Marièko igrali ob vsakem ivem nastopu na radiu pa tudi ob
drugih prilo nostih, saj je bila zelo priljubljena. »Marièka se je poslušalcem kljub
sorazmerno preprosti melodiji in lahkotnemu besedilu bolj prikupila, kot smo prièakovali.
Na cestah so prepevali ‘Srèek dela tika taka, ko na tebe ljub’ca èaka, kje si b’la moja
Marièka, ko sem jaz na stra i stal…‘«, se spominja Bojan Adamiè. (Krièaè RTVS - Naša
leta, iz pogovora z radijskim novinarjem Ivanom Sivcem)
Slika 1: z leve Bojan Adamiè in Frane Milèinski Je ek ter Janez Vrhovec (foto: arhiv RTV
Slovenija).
Na Slovenskem se je glasba šansonov pojavljala e pred vojno, v Ljubljani pa tudi med
njo. Posebno v prvih vojnih letih je bil šanson izjemno popularen v tako imenovanem
»Totem teatru«, neke vrste kabaretu, ki je deloval z veliko zanesenostjo sodelujoèih.
Adamiè se spominja: »Med vojno so v Ljubljano, ki je bila takrat pod Italijo, leta 1941
169
Meri Avsenak
Ljubljana
ŠANSON BOJANA ADAMIÈA IN JUGOSLOVANSKI ŠANSON –
ROGAŠKA
Zaèetki Adamièevega šansona segajo v leto 1946, ko prviè Franetu Milèinskem Je ku,
komiku, šansonjerju kabaretnega sloga, uglasbi delo Preprosti me nar. To je tudi eno
njegovih prvih šansonjerskih del. (podatek Alenke Adamiè). V nadaljnjem sodelovanju
ustvarita nekaj songov, kot so Balada o košèku kruha, Kronika, Birokrat, Sladko ivljenje,
imenovano tudi Preljuba Franta , ki je nastala e v prvih mesecih po koncu vojne in
Marièko (znano tudi kot Srèek dela tika taka) iz leta 1947. Avtor besedila in glasbe
Marièke je Frane Milèinski Je ek, priredba pa je delo Bojana Adamièa. Marièka je
do ivela neljubo kritiko. V tedanjem Poroèevalcu (Poroèevalec, julij 1949, avtor Bogo
Pregelj) je bilo med drugim zapisano: »…spakasti posnetki najslabšega ameriškega kièa«
in še «…zlagane lajdrasto priskutne èustvene trivialnosti, ki koketira z lascivnostjo,
poni ujoè resnobo socialistiènega dela v bezniško popevko…«, kar je predvsem Je ka
zelo prizadelo. Leta 1948 so Marièko igrali ob vsakem ivem nastopu na radiu pa tudi ob
drugih prilo nostih, saj je bila zelo priljubljena. »Marièka se je poslušalcem kljub
sorazmerno preprosti melodiji in lahkotnemu besedilu bolj prikupila, kot smo prièakovali.
Na cestah so prepevali ‘Srèek dela tika taka, ko na tebe ljub’ca èaka, kje si b’la moja
Marièka, ko sem jaz na stra i stal…‘«, se spominja Bojan Adamiè. (Krièaè RTVS - Naša
leta, iz pogovora z radijskim novinarjem Ivanom Sivcem)
Slika 1: z leve Bojan Adamiè in Frane Milèinski Je ek ter Janez Vrhovec (foto: arhiv RTV
Slovenija).
Na Slovenskem se je glasba šansonov pojavljala e pred vojno, v Ljubljani pa tudi med
njo. Posebno v prvih vojnih letih je bil šanson izjemno popularen v tako imenovanem
»Totem teatru«, neke vrste kabaretu, ki je deloval z veliko zanesenostjo sodelujoèih.
Adamiè se spominja: »Med vojno so v Ljubljano, ki je bila takrat pod Italijo, leta 1941
169
