Page 26 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012

NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)

ustvarjal: »Mogoèe je zanimivo, da sem najveè komponiral med vojno in pa v
najbolj napetem revolucijskem obdobju po vojni. Ka e, da za svoje ustvarjanje
nisem potreboval idilike, ampak nasprotno, èim bolj apokaliptièno atmosfero.
Takrat je èas za vsesplošno rtvovanje, kajti vsaka resnièna revolucija je spoèeta
iz tragiène nujnosti, iz ivljenjske stiske, ki skozi lastno sublimacijo iz areva
najvišje duhovne mo nosti, in to ne glede na konèni izid. V svetu resniène
umetnosti ni pomemben rezultat, ki je pogojen v doloèeni faktografski zaznavi,
ampak je najpomembnejša in edina smiselna ekstatièna opojnost ustvarjalnega
procesa, zaobjetega v katarznem imperativu, ki omogoèa èloveku najpopolnejše
mo no osvobajanje lastne kreature«.58

Bogata je tudi Ciglièeva diskografija (tj. avdio, tonski posnetki, zlasti v
arhivu RA SLO, kjer se nahaja dobršen del posnetkov skladateljevih del, z
razliènimi izvajalci in urejeno po zvrsteh: orkestralna in zborovska glasba,
vokalno-inštrumentalna in komorna dela, inštrumentalna glasba idr.), plošèe
(kamor sodijo male in velike vinilne gramofonske plošèe, zgošèenke in video
zapis).

Slika 12: Zvonimir Cigliè, 2. marca 1994 (v ozadju: oljna podoba Krištofa Zupeta, 1985;
foto: Tihomir Pinter)

58 F. Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 101.

26