Page 25 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 25
nc Kri nar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Zakljuèek
Ciglièu se je zdelo še posebej vredno izpostaviti dejstvo, da je bil vse od l.
1999 (torej celih sedem let) na invalidskem vozièku, kar je seveda vse tja do
njegove smrti še dodatno oviralo njegovo ivljenje in delo. Kolikor je seveda
enega in drugega v tem zadnjem obdobju sploh še bilo! Cigliè se od drugih
skladateljev loèi po svojem nenavadno odprtem znaèaju, po neposredni besedi,
mislih in dejanjih. Ciglièeva glasba je nenehno razpeta med dva pola,
med »Erosom in Tanatosom«, med Bogom in Luciferjem, med Kajnom in Ablom,
med Platonom (F. Kri nar) in Sokratom (Z. Cigliè), med ateizmom in religijo,
strastjo in apokalipso, med dramatiènostjo in lirizmom ... Vedno so ga zanimali
samo ekstremni pojavi, ne le v èloveški dru bi, ampak v naravi nasploh. Cigliè je
razodel celo pahljaèo svojega ustvarjalnega ega, ki ga je postavil na tri stopnje:
intuitivnost, ekstazo in miselno obdelavo.
Slika 11: Harfistka Pavla Uršiè (Petriæ, Kunej; 1931–2011) 1. marca 2000, ki je edina
izvedla vsa Ciglièeva dela za harfo (foto: Tihomir Pinter)
Skladatelja je tudi veèkrat zagrabilo okovje totalitarnega sistema. Italijani so
ga internirali v taborišèe Gonars, povojna oblast ga je z izgovorom, da je kršil
kulturni molk, leta 1945 zaprla, leta 1950 so ga zasliševali v vojaškem zaporu v
Karlovcu. A èe sodimo po njegovih lastnih besedah, je ta veèni romantik, ki je
hotel biti vedno le glasbenik in niè drugega, potreboval viharje, da je lahko
25
Zakljuèek
Ciglièu se je zdelo še posebej vredno izpostaviti dejstvo, da je bil vse od l.
1999 (torej celih sedem let) na invalidskem vozièku, kar je seveda vse tja do
njegove smrti še dodatno oviralo njegovo ivljenje in delo. Kolikor je seveda
enega in drugega v tem zadnjem obdobju sploh še bilo! Cigliè se od drugih
skladateljev loèi po svojem nenavadno odprtem znaèaju, po neposredni besedi,
mislih in dejanjih. Ciglièeva glasba je nenehno razpeta med dva pola,
med »Erosom in Tanatosom«, med Bogom in Luciferjem, med Kajnom in Ablom,
med Platonom (F. Kri nar) in Sokratom (Z. Cigliè), med ateizmom in religijo,
strastjo in apokalipso, med dramatiènostjo in lirizmom ... Vedno so ga zanimali
samo ekstremni pojavi, ne le v èloveški dru bi, ampak v naravi nasploh. Cigliè je
razodel celo pahljaèo svojega ustvarjalnega ega, ki ga je postavil na tri stopnje:
intuitivnost, ekstazo in miselno obdelavo.
Slika 11: Harfistka Pavla Uršiè (Petriæ, Kunej; 1931–2011) 1. marca 2000, ki je edina
izvedla vsa Ciglièeva dela za harfo (foto: Tihomir Pinter)
Skladatelja je tudi veèkrat zagrabilo okovje totalitarnega sistema. Italijani so
ga internirali v taborišèe Gonars, povojna oblast ga je z izgovorom, da je kršil
kulturni molk, leta 1945 zaprla, leta 1950 so ga zasliševali v vojaškem zaporu v
Karlovcu. A èe sodimo po njegovih lastnih besedah, je ta veèni romantik, ki je
hotel biti vedno le glasbenik in niè drugega, potreboval viharje, da je lahko
25
