Page 177 - Poučevanje zunaj učilnice

Planetarne omejitve antropocena

vlagi tal, kot jih je planet zabeležil v celotnem holocenu. Nenavadno suha
ali namoˇcena tla postajajo stalnica, kar uniˇcuje stabilnost vodnega kro-
ga; v Amazoniji to vodi do tveganja, da se obsežni deli deževnega gozda
spremenijo v savano. Presegli smo tudi mejo rasti tal oz. obsega gozdnih
biomov, ki poganjajo biogeofizikalne procese in varujejo biodiverziteto.
Krˇcenje gozdov se je od leta 2015 po vsem svetu še pospešilo, predvsem
zaradi širjenja kmetijskih površin in uniˇcujoˇcih požarov, pri ˇcemer je kr-
ˇ cenje tropskega gozda povsem izven varnih meja.
Najmanj raziskano, a izjemno nevarno podroˇcjejepreseganjemejake-
miˇcnega onesnaževanja in novih substanc. Na svetovnem trgu je danes
prisotnih vsaj 350.000 vrst kemiˇcnih izdelkov (plastika, pesticidi, indu-
strijske kemikalije, zdravila, antibiotiki). Proizvodnja kemikalij se je od
leta 1950 poveˇcala za 50-krat, do leta 2050 pa naj bi se še potrojila. Hi-
trost sprošˇcanja teh snovi v okolje daleˇc presega zmožnosti regulatornih
organov, da bi sploh ocenili tveganja, kaj šele nadzorovali krize. Za mno-
ge substance sploh ne vemo, kakšne dolgoroˇcne posledice prinašajo za
zemeljski sistem. Zgodovina nas uˇci, da smo bili že veˇckrat nepripravlje-
ni (npr. ob odkritju uniˇcujoˇcih uˇcinkov insekticida DDT ali vpliva freonov
(CFC) na ozonsko plast). Varnostne raziskave se žal prepogosto osredo-
toˇcajo le na ozko toksiˇcnost posamezne snovi, povsem pa zanemarjajo
t.i. »koktajl uˇcinke« mešanic kemikalij v realnem okolju. Delež sintetiˇc-
nih snovi, ki nenadzorovano uhajajo v biosfero, ostaja velika neznanka.
Zadnja planetarna meja, ki smo jo presegli v zadnjem letu, je vezana na
zakisanje morij. Svetovni oceani se zaradi poveˇcevanja vsebnosti ogljiko-
vega dioksida zakisujejo do stopnje, ki ni veˇc varna. Morski organizmi so
zato izpostavljeni vse veˇcjemu tveganju zlasti na polarnih in obalnih ob-
moˇcjih, kar bo imelo neizbežne posledice tudi za ribištvo.
ˇ Cloveštvo spreminja planet v zmotnem prepriˇcanju, da bo iz omeje-
nega sistema lahko ˇcrpalo neskonˇcne koristi. To poˇcetjejeizrazito ne-
gospodarno. Planet se že odziva z ekološkimi katastrofami in s podneb-
nimi spremembami, kar moˇcno ogroža naše zdravje in blaginjo. ˇ Ceprav
je podrejanje narave v preteklosti omogoˇcilo civilizacijski napredek, da-
nes plaˇcujemo previsoko ceno v obliki astronomskih stroškov za krpanje
škode in blaženje nepredvidenih tveganj.
Politiˇcne in druge odloˇcevalske elite te omejenosti planeta doslej niso
vzele resno:

• do 70. let 20. stoletja: veljalo je prepriˇcanje, da meje rasti sploh ne
obstajajo.

177