Page 176 - Poučevanje zunaj učilnice

Luˇ cka Kajfež Bogataj

(Meje rasti), kjer so napovedali zlom družbenih in ekoloških sistemov, ˇce
bomo presegli zmožnost obnavljanja planeta (Meadows idr., 1972). Leta
2009 pa je ekipa znanstvenikov pod okriljem Univerze v Stockholmu ta
koncept nadgradila z empiriˇcnimi dokazi, da eksponentna rast ˇcloveko-
vih dejavnosti povzroˇca nevzdržen pritisk na biofizikalne sisteme Zemlje
(Rockström idr., 2009).
Prviˇcvzgodovini so definirali devet kljuˇcnih planetarnih meja, znotraj
katerih lahko ˇcloveštvo varno uspeva. Med temi sistemi sta najkritiˇcnej-
ša podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, kjer so spre-
membeže nepovratnein neposrednoogrožajo vire zapreživetje(hrana,
energija, zdravje) rastoˇcega prebivalstva. Med preostale kljuˇcne sisteme
sodijo še:
• motnje v biogeokemijskih ciklih dušika in fosforja,
• tanjšanje ozonske plasti,
• raba tal za kmetijske sisteme,
• zakisanje oceanov,
• globalna poraba in razporeditev sladke vode,
•kemiˇcno onesnaževanje in t.i. »nove danosti« (entitete).
Te nove danosti vkljuˇcujejo umetne kemikalije, mikroplastiko, hor-
monske motilce, obstojna organska onesnaževala, antropogene radioak-
tivne materiale (vkljuˇcno z jedrskimi odpadki in orožjem) ter ˇcloveške
posege v evolucijo (gensko spremenjeni organizmi in genski inženiring).
Prav te entitete so najnazornejši dokaz nastopa antropocena.
Že pred 15 leti je bila slika stanja našega planeta precej ˇcrna. Mejo pod-
nebnih sprememb (merjeno s koncentracijo CO 2 vozraˇcju) smo prese-
gali za veˇc kot desetino, kritiˇcnameja ciklov dušikainfosforjapa jebila
zaradi intenzivnega kmetijstva, industrijske sinteze amonijaka in sežiga-
nja fosilnih goriv presežena za veˇckrat. Izguba biotske raznovrstnosti, ki
usmerja kljuˇcne procese na Zemlji, je bila tretja prestopljena meja že leta
2009. Naravna stopnja izumiranja je skozi zgodovino znašala do ene vrste
na milijon vrst letno, danes pa je 100- do 1000-krat višja, zato je ogrožena
že ˇcetrtina vseh vrst. Tudi pri drugih sistemih so znanstveniki opozarjali
na hitro približevanje nevarnim mejam (Steffen idr., 2015).
Konec leta 2023 pa je prinesel še alarmantnejše podatke (Richardson
idr., 2023): od leta 2015 naprej smo prestopili še tri dodatne meje – sku-
pno torej že šest od devetih.
Spremenljivost sladke vode v tleh (zelena voda), ki je kljuˇcnazarastra-
stlin, je prebila varno obmoˇcje. ˇ Clovekov vpliv povzroˇca veˇcja nihanja v

176