Page 180 - Poučevanje zunaj učilnice

Luˇ cka Kajfež Bogataj

ˇ cetka 20. stoletja zvišala za veˇc kot 2,2 °C, kar je dvakrat veˇcod svetovnega
povpreˇcja. Krajša snežna sezona, poveˇcanje števila vroˇcinskih valov, su-
še, neurja in poplave vse pogosteje ogrožajo kmetijstvo, infrastrukturo,
zdravje prebivalcev ter delovanje ekosistemov. Zaradi teh trendov je ja-
sno, da Slovenija potrebuje dvojni pristop k podnebnim spremembam:
blaženje in prilagajanje, ki morata delovati soˇcasno in komplementarno.

Blaženje, prilagajanje, prepreˇcevanje in obnavljanje
Kako torej odgovoriti na te kompleksne okoljske izzive? Povezovanje zna-
nosti, politike in civilne družbe je nujno, a prvi korak mora storiti politika.
Potrebujemo vizijo, ki bo presegla parcialne interese in implementirala
štiri kljuˇcne strateške stebre:

1. Blaženje (angl. mitigation). Usmerjeno je v zmanjševanje obstojeˇcih
pritiskov in odpravljanje vzrokov težav, s ˇcimer varujemo zdravje in
ekosisteme. V praksi to pomeni popoln umik fosilnih goriv, radikal-
no zmanjšanje vnosa dušika v kmetijstvu, dosledno prepoved ozo-
nu nevarnih snovi ter zaustavitev proizvodnje nevarnih kemikalij.
Pametno blaženje prinaša tudi ekonomske koristi: ˇce bi davˇcno bre-
me prenesli z dela (zaposlovanja) na rabo virov in onesnaževanje,
bi spodbudili zelena delovna mesta in veˇcjo uˇcinkovitost gospodar-
stva.
2. Prilagajanje (angl. adaptation). Nekatere okoljske in podnebne spre-
membe so že neizogibne, zato moramo sanirati njihove posledice.
Ukrepe je treba naˇcrtovati vnaprej, da zmanjšamo škodo na podroˇc-
ju oskrbe s hrano, z vodo in energijo, zašˇcitimo zdravstveni sistem
ter zavarujemo biotsko raznovrstnost. V Sloveniji se to kaže v nujno-
sti izboljšanja prostorskega naˇcrtovanja, upravljanja z vodnimi viri,
zašˇcite pred poplavami, prilagajanja kmetijstva na spremenjene pa-
davinske režime, poveˇcevanja zdravstvene odpornosti na vroˇcinske
valove in krepitve urbane zelene infrastrukture (Agencija Republike
Slovenije za okolje, 2018; OECD, 2024). Prilagajanje ima tudi eko-
nomsko dimenzijo – vsak evro, vložen v preventivne ukrepe, lahko
prihrani štiri do sedem evrov v kasnejši obnovi po ekstremnih do-
godkih (Hallegatte idr., 2022).
3. Prepreˇcevanje (angl. prevention). Ta steber sloni na previdnostnem
naˇcelu v negotovih okolišˇcinah. Trenutni tehnološki preboji (umna
inteligenca, sintezna kemija, farmacija, nanotehnologija, biotehno-
logija) divjajo hitreje, kot je družba zmožna preuˇciti njihova tvega-

180