Page 178 - Poučevanje zunaj učilnice

Luˇ cka Kajfež Bogataj

• v 80. letih 20. stoletja: priznalo se je, da meje obstajajo, a naj bi bile
daleˇc v prihodnosti.
• v 90. letih 20. stoletja: meje so se približale, a prevladala je dogma,
da jih bo samodejno uredil prosti trg.
• na zaˇcetku tisoˇcletja: nastopilo je grenko spoznanje, da trg ne deluje,
a se je optimistiˇcno stavilo na tehnološki odrešilni pas.
• konferenca RIO+20: uveljavila je idejo »zelenega gospodarstva« kot
novega vira za gospodarsko rast.
• zadnje desetletje: gospodarsko rast naj zagotovita vojaška industrija
in skrb za varnost.

Tako na globalni kot regionalni ravni še vedno trmasto vztrajamo pri
tradicionalnem ekonomskem modelu, kjer je bruto domaˇci proizvod
(BDP) edino merilo uspeha in blaginje. Ta politiˇcna obsedenost z ne-
nehno rastjo proizvodnje, potrošnje in investicij ne vodi v trajnostnost,
temveˇc stopnjuje pritisk na okolje in družbo. Lahko ugotovimo, da se v
zadnjih 50 letih na podroˇcju resniˇcnega okoljskega preboja nismo pre-
maknili z mrtve toˇcke. Nujno potrebujemo nov gospodarski sistem, ki ne
bo odvisen od imperativa nenehne rasti.

Preseganje planetarnih mej in Slovenija
Tudi Slovenija se uvršˇca med države, ki presegajo svoje praviˇcne deleže
planetarnih meja (Plut, 2023). Kvantitativni podatki za našo državo so si-
cer grobe ocene, ki jih pripravlja Univerza v Leedsu (O’Neill idr., 2018) in
ne vkljuˇcujejo vseh devetih sistemov. Podatki pa jasno kažejo, da Sloveni-
ja – podobno kot preostali razviti svet – naravne vire porablja daleˇcpre-
ko svojih ekoloških zmogljivosti (https://goodlife.leeds.ac.uk/national
-trends/country-trends/#SVN). Širšo oceno stanja v Sloveniji pa podaja
preglednica 10.1.
Ekološki odtis je pomemben kazalec rabe naravnih virov, saj pokaže,
koliko biološko produktivnih površin potrebujemo za svoj naˇcin življe-
nja. Kot tak nam »nastavlja ogledalo« v primerjavi z drugimi državami
in predstavlja pomembno usmeritev za razvojne politike. V Sloveniji ta
kazalec niha glede na stanje gospodarstva, vendar so dolgoroˇcni trendi
skrb vzbujajoˇci. Leta 2018 je povpreˇcni ekološki odtis na prebivalca zna-
šal okoli pet globalnih hektarjev (gha), svetovno povpreˇcje pa le 2,8 gha.
Naš ekološki primanjkljaj je višji od evropskega povpreˇcja (Plut, 2023), po
osamosvojitvi pa se je poveˇceval hitreje kot v svetu ali sosednji Avstriji.
Hkrati je ekološki odtis na enoto ustvarjenega BDP veˇcji kot v veˇcini raz-

178