Page 8 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Bogdana Borota Glasbeni slikovni zapis pri tvorjenju pomena
Univerza na Primorskem, Slovenija v glasbeni komunikaciji
bogdana.borota@upr.si
© 2026 Bogdana Borota
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026
Proučevanje glasbenih znakov in glasbenih zapisov v pedagoški praksi poteka v
okviru glasbenega razvoja in glasbenega opismenjevanja otrok. Osrednje pred-
postavkeraziskovanja temeljijona spoznanjihoaudiaciji,kot jojeopredelilEdwin
Gordon (2012), figuralnem glasbenem mišljenju Jeanne Bamberger (1995) in teo-
riji o simbolnem razvoju, kot jo je oblikoval Howard Gardner (1995). Aktualnost
teme se kaže v povezavi z izvajanjem pouka glasbene umetnosti po novih uč-
nih načrtov za glasbeno umetnost v osnovni šoli. Novost v učnih načrtih je nova
tema Glasbeni jezik, ki med drugim opredeljuje proces glasbenega opismenjeva-
nja skozi zaporedještirihfaz:poslušanja,izvajanja,branja inpisanja.Le-ta podpira
učinkovito tvorjenje pomena v glasbeni komunikaciji.
V prispevku obravnavamo glasbeno opismenjevanje ob glasbenem slikovnem
zapisu, ki ga je v 70. letih prejšnjega stoletja zasnovala in v eksperimentalni raz-
iskavi potrdila Breda Oblak (Borota, 2017). Partiture so se oblikovale na osnovi
dogovorjenih pravil o zapisovanju melodije, ritma in nekaterih elementov glas-
bene interpretacije. Skladno s takratno pedagoško doktrino je bila njihova prak-
tična raba usmerjena v branje in pisanje krajših glasbenih vsebin. Nova spozna-
nja o glasbenem razvoju in sodobni pristopi h glasbenemu opismenjevanju po-
stavljajo v ospredje potrebo po razvoju miselnih povezav med vidno (napisano)
in zvočno (slišano) podobo glasbe. Zato se pri poučevanju po novih učnih načr-
tih za glasbeno umetnost postavljata aktualna vprašanja: (1) kako oblikovati glas-
beni znak, ki bo omogočal vzpostavljanje povezave med vidno in zvočno podobo
glasbe, in (2) kdaj vpeljati glasbeni slikovni zapis v proces glasbene komunikacije,
da bo ta za otroka pomenljiv.
Bamberger,J.(1995).Themindbehindthemusicalear:Howchildrendevelopmusical
intelligence. Harvard University Press.
Borota, B. (2017). Pogled na didaktične zbirke za glasbeno vzgojo Brede Oblak z
diahrone perspektive. Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Lju-
bljani, 13(27), 29–48.
Gardner,H.(1995).Razsežnostiuma:teorijaovečinteligencah(I.Kovačič,prev.).Tan-
gram.
Gordon, E. (2012). Learning sequences in music: A contemporary music learning the-
ory. GIA Publications.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.5 8