Page 204 - Tomajci

Aleksander Panjek

ocenjeno »staro mizo iz orehovega lesa«, tako da je bilo ostalo pohištvo
očitno v dobrem stanju – sicer bi vaška župan in podžupan, ki sta prav
gotovo dobro poznala vrednost predmetov, dotrajanost tudi navedla. Da
je bilo na Petelinovem domu v Tomaju pohištvo dobre kakovosti, se lah-
ko prepričamo na podlagi primerjave z dvema drugima povsem sočasnima
zapuščinskima inventarjema. Jakob Ferfolja iz Sel na Krasu je leta 1796
od gospodinjskih pripomočkov npr. pustil lopato in verigo (oboje za ognji-
šče),dva kotla, pet loncev, ponev, pet krožnikov,štiri vilice,bokal,»boco«,
deset korcev, tri kadi (mastello), osem stolčkov, mizo, jerbas (tamana), si-
to, sito za žito, »vintlo« za kruh (mentrgo), majhno strgalo, skrinjico, dve
skrinji, zabojnik in svetilko, ki so jih z nekaterimi orodji vred (kosir, vile in
tri krampi) ocenili na skupno vrednost 57,7 lire (ast, atta, 207.2, 1). Tudi
zapuščina Jožefa Cotiča iz Vrha sv. Mihaela iz istega leta potrjuje, da so bili
predmeti v gospodinjstvu Mateja Petelina iz Tomaja razmeroma kakovost-
ni, in hkrati nakazuje obseg gmotnih razlik v kmečki družbi med premo-
žnim ter revnim gospodinjstvom. Pustil je namreč dva kotla, skrinjico, štiri
stolčke, dve košari, jerbas (vulgo tamana), verigo za ognjišče, sedem loncev,
osem plitvih krožnikov, dva bokala, »boco«, šest lesenih žlic in dva korca v
skupni vrednosti 9,76 goldinarja (51,7 lire), pri čemer sta s petimi goldinar-
ji dobro polovico omenjene vrednosti predstavljala kuhinjska kotla (ast,
atta,207.2,1).
Tudi neposredna primerjava med predmeti in bivanjsko materialno kul-
turo dveh premožnih tomajskih kmetov v časovnem razmiku skoraj dveh
stoletij razkrije precejšnje kvantitativne ter kvalitativne razlike. Leta 1796
je Matej Petelin posedoval skoraj trikrat toliko gospodinjskih in osebnih
predmetov, kot jih je Jurij Škapin leta 1621 (preglednica 5.4). Več je imel
vseh vrst predmetov, čeprav je pri Škapinu inventar najbrž površen pri na-
vajanju jedilnega pribora, pri Petelinu pa pri oblačilih. Velika je razlika v
številu in raznovrstnosti kuhinjskih pripomočkov, medtem ko so posode
za kuhanje ostajale enake (kotli, lonci in ponve), a konec 18. stoletja jih je
bilo več. Še vednosejevelikokuhalonaodprtem ognjišču vkotlih, ki so vi-
seli na železni verigi; pri Petelinu so imeli tudi krušno peč, ki je prispevala
k ogrevanju in pri Škapinu ni izpričana. Konec 18. stoletja je bila razvitejša
tudi raven olike pri obedovanju, o čemer pričajo krožniki, kozarci, namizne
steklenice in vrčki ter nenazadnje pribor (poleg žlic tudi vilice in noži) ka-
kor tudi to, da so ob Petelinovi mizi sedeli na stolih in ne več le na klopeh,
kot pri Škapinu, poleg katerih so imeli še stolčke. Po drugi strani so osta-
jale v rabi številne jedilne deske za sir in suhomesne izdelke. Pri spanju ni
mogoče z gotovostjo identificirati večjih premikov: oba premožna kmeta,

202