Page 209 - Tomajci

Odprta vrata domačije Škapin

zunaj severozahodne Evrope. Skladnejša sta z ugotovljenim zviševanjem
ravni potrošnje in naraščanjem raznolikosti predmetov v kmečkih domo-
vih tudi zunaj nje (Béaur 2017, 11). Vsekakor ne gre spregledati, da sta tu
obravnavana inventarja dveh premožnih kmetov, ki nista reprezentativna
za celotno kmečko družbo na Krasu. Inventarja revnejših kmetov s kon-
ca 18. stoletja sta nazorno pokazala, kako velike so bile gmotne razlike na
Krasu in da je tudi znotraj kmečke družbe treba računati na sočasen obstoj
precej različnih ravni življenjskega standarda ter bivanjske kulture. Pri vsa-
ki oceni je torej pomembno upoštevati pripadnost družbenemu sloju tudi
v okviru kmečkega prebivalstva. Tudi primerjava slovenskih kmečkih in-
ventarjev s tujimi je pokazala, da so bile na Slovenskem razlike zelo velike,
tudi znotraj skupine svobodnikov, ki so v nekaterih (redkih) primerih iz-
kazovali zelo visok standard že v letih 1758–1768.²⁴

Iz kranjskih inventarjev kmetov nižjega in srednjega družbenega se-
gmenta je razvidno tudi pomanjkanje luksuznih predmetov v primer-
javi s katalonskimi kmeti enakega sloja. Pri slovenskih kmetih višjega
sloja je slika povsem drugačna, kajti tukaj prevladuje luksuzno pohi-
štvo, predvsem zlati predmeti in ogledala, posebej zanimiva pa je pri-
sotnost pribora za kavo in čokolado, kar nakazuje višjo potrošniško
kulturo in življenjski slog bogatejših kmetov s Kranjskega, ki se lah-
ko v nekaterih kategorijah primerja tudi z buržoazijo iz katalonskega
Penedesa. [Ivančič Petelin idr. 2021, 89–90]

Taka raven je očividno še precej višja od tiste, ki jo je dosegal premožni
Tomajec Matej Petelin tri do štiri desetletja kasneje.
Nazadnje oba tu obravnavana inventarja, to je Škapinov in Petelinov, po-
trjujeta širše ugotovljeno dejstvo, da so moški posedovali manjše število
oblačil v primerjavi z ženskami. Pri Petelinu je sicer omenjen samo ele-
ganten suknjič – kazak, pri Škapinu pa so našteli dva para hlač, suknjo in
obleko (hlače in suknja), ki jo je morda nosil ob boljših priložnostih. Čeprav
je bila njuna garderoba pomanjkljivo popisana, nekako zbledi v primerjavi
s tem, kar je predvidevala pogodba za doto sirote Ane Komar pr. Gergole
(Jamlje 1766), in še nekoliko bolj s tem, kar je vsebovala »skrinja z oblačili«
Marince, snahe srednjega kmeta Marka Gabrovca iz Vižovelj²⁵ (preglednica
5.7), ki je najbrž predstavljala njeno poročno balo.

²⁴ Glej npr. razlike, ki se kažejo med inventarji na Kranjskem in na Krasu, posebej primere
premožnih svobodnikov v Ivančič Petelin idr. (2021, 74, 76 in 82) ter nasploh članek v celoti.
²⁵ Vižovlje pri Mavhinjah, danes del Sesljana.
207