Page 202 - Tomajci

Aleksander Panjek

govca), ostaja na tem mestu neodgovorjeno vprašanje. Podobno je mogoče
kot odsev časa razumeti prisotnost kolarstva pri Petelinovih, ki skupaj z
dvema vozovoma, navedenima v njegovem inventarju, pričata o vključe-
vanju v prevozništvo in storitve v ta namen. Konec 18. stoletja je namreč
že bil čas, ko je zaradi izgradnje terezijanske trgovske ceste z Dunaja pre-
ko Ljubljane v Trst prevozništvo (na vozovih, furmanstvo) izrinjalo pred
tem prevladujoče tovorništvo (na tovornih konjih), ki je izpričano v Ška-
pinovem inventarju iz leta 1621. V obeh primerih imamo torej premožna
kmeta, ki se ukvarjata s transportom.
Primerjava gospodinjskih predmetov bo hkrati kvantitativna in kvalita-
tivna, kar pomeni, da nas bosta zanimala tako število kot kakovost pred-
metov, povezanih z bivanjsko materialno kulturo. V mednarodni literaturi
je v ta namen pogosto združevanje predmetov v take kategorije, ki pred-
mete združujejo tako po namenskosti kot po ravni bivanjske kulture, ki
jo odražajo. Po tem načelu deluje metoda analize inventarjev, poimenova-
na »ključne dobrine« (angl. key goods). Preden jih določimo, je dobro ime-
ti pregled nad artikli, ki se dejansko pojavljajo v inventarjih. Prednost te
metode je, da omejimo število artiklov in s tem povečamo število analizi-
ranih virov. Tak seznam praviloma vsebuje predmete, ki nakazujejo stan-
dard pri kuhanju, prehranjevanju in spanju ter pri udobju, prefinjenosti
okusa in bogastvu (npr. posode za kuhanje, krožniki in njihov material iz-
delave; vilice in noži, mize, zavese, porcelan, ure, ročne ure, slike, knjige
itd.) (Schuurman 2014). Ker je naša analiza omejena na dva inventarja, ta
pristop uporabljamo le kot metodološki navdih, pri čemer bodo rezulta-
ti koristni tudi za ugotavljanje pojavnosti posameznih vrst predmetov na
Krasu. V našem primeru bomo iskali in razločevali med luksuznimi pred-
meti, predmeti, ki kažejo na konzumiranje novega potrošnega blaga (ka-
va, čokolada, čaj, tobak), predmeti, ki kažejo na iskanje udobja in ugodja
(okraševanje), ter tistimi, ki kažejo na oliko pri obedovanju (namizni pri-
bor). Hkrati bomo pozornost namenili tudi oblačilom, kuhinjskim pripo-
močkom in posteljam ter sistemom za kuhanje, ogrevanje in razsvetljavo.
Med probleme raziskovanja materialne kulture sodi dejstvo, da se je le-ta
v različnih okoljih razlikovala, in kar je nekje veljalo za luksuz, je bilo lahko
drugje nekaj povsem običajnega. Zato bomo najprej preverili, kaj je velja-
lo za luksuzni predmet na Krasu, in sicer s pomočjo ocenjenih vrednosti
predmetov v zapuščinskem inventarju Mateja Petelina iz leta 1796.
Gospodinjski predmeti daleč največje vrednosti pri hiši so bile skrinje
iz orehovega lesa, za katere si je mogoče predstavljati, da so bile okrašene
(preglednica 5.3). Sledil je velik kotel za kuhanje na ognjišču, ki je bil najbrž

200