Page 227 - Laški smilj
P. 227
14
Uporaba laškega smilja
v dermatologiji
Saša Kenig
Fakulteta za vede o zdravju,
Univerza na Primorskem
© 2025 Saša Kenig
https://doi.org/10.26493/978-961-293-525-2.14
Laški smilj je javnosti dobro znan predvsem kot sestavina kozmetičnih
izdelkov, saj ima značilen prijeten vonj in številne ugodne učinke za
kožo. Ti so poznani predvsem iz tradicionalne rabe, potrjujejo pa jih tudi
znanstvene raziskave. Ena od prvih omemb rastlin iz rodu družine Heli-
chrysum sega v 2. stoletje pred našim štetjem: opisana je uporaba smilja,
pomešanega z medom, za lajšanje opeklin ter ugrizov strupenih živali
(Scarborough 1978). Tradicionalna raba je popisana predvsem v Franciji,
Španiji in Italiji, kjer so največja naravna nahajališča te rastline. Omenja
se za spopadanje z različnimi kožnimi stanji, npr. hematomi in brazgoti-
nami, alopecijo ter različnimi kožnimi vnetnimi stanji, pa tudi za pomoč
pri celjenju ran, pri čemer je najpogosteje uporabljeno eterično olje (An-
tunes Viegas idr. 2014). Prve klinične raziskave na ljudeh je izvedel itali-
janski znanstvenik Leonardo Santini, ki je že okrog leta 1940 preučeval
uporabnost smilja pri luskavici (Santini 1952), v zadnjih dveh desetletjih
pa so bile z znanstvenimi pristopi preučene še številne druge aplikacije
te rastline. Za nekatere učinke so dobro pojasnjeni tudi mehanizmi de-
lovanja. Pri tem je treba upoštevati, da se lahko mehanizmi delovanja pri
neposrednem nanosu na kožo ali pri zaužitju pripravkov razlikujejo. Pri
uživanju se nekatere bioaktivne snovi namreč slabo absorbirajo iz čre-
vesja v krvni obtok, nekatere pa v črevesju presnavlja naravno prisotna
Bandelj, D., Z. Jenko Pražnikar in A. Petelin, ur. 2025. 227
Laški smilj. Založba Univerze na Primorskem

