Page 222 - Laški smilj
P. 222

Zala Jenko Pražnikar in Ana Petelin

                Zaključek
                Če povzamemo ugotovitve vseh navedenih raziskav, lahko sklepamo, da
                ima laški smilj velik potencial za posameznike z debelostjo, presnovnim
                sindromom in tudi drugimi kroničnimi obolenji. Pokazano je namreč
                bilo, da laški smilj učinkovito pospeši presnovo, predvsem presnovo ma-
                ščob, vpliva pa tako na presnovne poti maščobnih kislin kot tudi na pre-
                snovne poti holesterola. Poleg omenjenega kaže tudi hepatoprotektivne
                učinke, predvsem v nižanju serumskih koncentracij jetrnih encimov
                (AST in ALT), zaradi česar je koristen tudi za osebe z zamaščenostjo jeter.
                Nenazadnje je zanimiv tudi z vidika učinkovanja na črevesno mikrobno
                združbo in prepustnost črevesne stene, kar je bilo natančneje pojasnjeno
                v prejšnjem poglavju (slika 1).
                Izpostaviti velja, da rezultati raziskav na celičnih in živalskih modelih
                niso vedno ponovljivi tekom kliničnih raziskav, kar je bilo vidno v po-
                vezavi z učinkovanjem laškega smilja na homeostazo glukoze. A hkrati
                velja poudariti, da je izvedenih še premalo kliničnih raziskav, da bi lahko
                z gotovostjo trdili, da laški smilj učinkuje na glukozno homeostazo pri
                posameznikih z debelostjo. So pa njegovi organski izvlečki zanimivi tudi
                v povezavi z drugimi presnovnimi potmi. Italijanski farmakolog Benigni
                idr. (1962) je na podganah preučeval izvlečke cvetov smilja, pripravljene
                z organskim topilom v odmerku 5 mg/dan. Pokazal je, da je tak izvleček
                značilno podaljšal življenje podgan, ki so jim kirurško odstranili nadled-
                vične žleze, kar nakazuje, da ima izvleček kortizonu podobno delovanje
                (Benigni idr. 1962). Telesu lastni glukokortikoidi predstavljajo pomem-
                ben del človeške presnove in sodelujejo v celi vrsti fizioloških procesov,
                tudi pri uravnavanju vnetja in imunskega sistema. Vplivajo pa tudi na
                presnovo kosti in mišic ter uravnavajo ravnovesje mineralov in vode v
                telesu. Dodatno so Sandra Gonçalves idr. (2017) preučevali izvlečke laš-
                kega smilja na aktivnost encimov, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo
                (Gonçalves idr. 2017). Raziskovalci so ugotovili, da je izvleček zaviral ace-
                tilholin esterazo (78,2 %) in tirozinazo (74,1 %). Torej, vidno je, da je laški
                smilj zanimiv z različnih zdravstvenih vidikov in potrebne so nadaljnje
                raziskave, da bomo natančneje razumeli tudi mehanistične poti.
                   Viri

                   Benigni, R., C. Capra in P. E. Cattorini. 1962. Piante medicinali: chimica far-
                       macologia e terapia. Inverni and Della Beffa.
                   Bossis, I., in C. A. Stratakis. 2004. »Minireview: PRKAR1A: Normal and Ab-
                       normal Functions.« Endocrinology 145 (12): 5452–5458.

                           222
   217   218   219   220   221   222   223   224   225   226   227