Page 228 - Laški smilj

Saša Kenig

mikrobiota. Pri nanosu na kožo to ne velja, učinkujejo lahko vse prisotne
bioaktivne spojine.
Celjenje rane
Med najbolje raziskanimi možnimi delovanji laškega smilja je njego-
va uporabnost za pospešitev celjenja ran. Celjenje ran poteka v več fa-
zah (Guyton in Hall 2011). Začne se s skrčitvijo žil, nato se tvori beli
čep, sestav ljen iz trombocitov, v naslednji fazi pa se aktivira kaskada
strjevanja krvi in ob sodelovanju številnih krvnih faktorjev se tvori rde-
či čep. Ta faza je namenjena preprečevanju nadaljnje krvavitve. Skoraj
sočasno se začne vnetna faza, v kateri na mesto rane s krvjo prispejo
imunske celice, ki preprečujejo okužbe ter odstranjujejo poškodovane
ali odmrle celice. Zatem se mora kožno tkivo regenerirati, kar vključuje
migracijo nepoškodovanih fibroblastov, ti se namnožijo in pospešeno
proizvajajo komponente zunajceličnega matriksa. Ključni komponen-
ti zunajceličnega matriksa v koži sta beljakovini kolagen, ki koži daje
trdnost, ter elastin, zahvaljujoč kateremu je koža elastična, od ogljiko-
vih hidratov pa je pomembna hialuronska kislina, ki veže veliko vode
in torej služi hidriranosti kože. V začetnih fazah celjenja je pomembna
predvsem tvorba kolagena. Sledijo tudi delitev epitelijskih kožnih celic
ter ustrezna razporeditev in povezovanje komponent zunajceličnega
matriksa.
Učinke izvlečkov na celjenje rane lahko testiramo s testi in vitro ter in
vivo, pri čemer se s testi in vitro lahko preučuje posamezne faze celjen-
ja. Merimo lahko npr. učinke na aktivnost posameznih modulatornih
encimov; to so najpogosteje tisti, ki izgrajujejo ali razgrajujejo kompo-
nente zunajceličnega matriksa. S celičnimi modeli lahko preučimo, če
izvlečki delujejo na delitev celic, ki so v koži pomembne, to so fibroblas-
ti, kožne epitelijske celice (keratinociti) in kožne matične celice; slednje
se nahajajo na bazalni membrani, ki razmejuje epitelijsko plast (epi-
dermis) in vezivno plast kože (dermis). Testiramo lahko tudi migracij-
sko sposobnost različnih kožnih celic. Za preučevanje podrobnejšega
mehanizma delovanja lahko z metodo PCR ali ELISA merimo izražanje
posamez nih celičnih beljakovin ali pripadajočih molekul mRNA, npr.
encimov, ki sodelujejo pri tvorbi kolagena, elastina in hialuronske ki-
sline, samih komponent zunajceličnega matriksa, različnih rastnih fak-
torjev, ki spodbujajo celično delitev, ter vnetnih faktorjev. Ker je celjenje
rane komplek sen proces, je dejanski učinek na celjenje mogoče izmeriti
le in vivo, na ljudeh ali živalskih modelih. Učinek na kaskado strjevanja

228