Page 229 - Laški smilj

Uporaba laškega smilja v dermatologiji

krvi lahko določimo tako, da odvzamemo krvni vzorec, ga pomešamo z
izvlečki ter merimo čas strjevanja krvi ali protrombinski čas.
Raziskave in vitro
Pri vrednotenju delovanja laškega smilja na posamezne faze celjenja se
je pokazalo, da eterično olje zavira encimsko aktivnost kolagenaze in
elastaze (Fraternale idr. 2019). Ta učinek je mogoče pripisati limonenu
in α-pinenu, saj sta ti dve spojini, v enaki koncentraciji, kot je prisotna v
izvlečku, izkazali podobno zaviranje encimske aktivnosti, takega učinka
pa ni bilo mogoče ugotoviti za nerol, neril acetat ali linalool.
V zanimivi raziskavi so Carmen Gaidau idr. (2023) pripravili nanovlakna
iz ribjih lusk – te vsebujejo podobne komponente zunajceličnega matrik-
sa kot človeška koža –, nanje pa so nanesli EDTA, eterično olje smilja
ali sivke. Nanovlakna s smiljem so najmočneje pospešila migracijo fib-
roblastov, prav tako pa je naneseno olje delovalo izrazito protimikrob-
no, kar je pomembno, saj so okužbe ran eden pomembnejših vzrokov
za podaljšanje časa celjenja (Gaidau idr. 2023). Migracijo fibroblastov
ter kožnih matičnih celic je pospešil tudi hidrolat iz laškega smilja, ob
izpostavitvi se je nekoliko povečala tudi njihova proliferacija (Serra idr.
2023). V fibroblastih je vodno-alkoholni izvleček laškega smilja povzročil
povišanje izražanja fibroblastnega rastnega faktorja FGF-2 ter hialuro-
nan sintaze-2, znižal pa izražanje metaloproteinaze 9, ki služi razgradnji
kolagena (Pekmezci in Türkoğlu 2023). V dinamičnem celičnem mode-
lu, v katerem je zahvaljujoč nenehnemu pretoku/izmenjavi gojišča mo-
goča komunikacija med več celičnimi vrstami, je bilo pokazano, da ob
izpostaviti hidrolatu iz laškega smilja kožne matične celice izražajo več
biooznačevalcev matičnih celic, kar kaže na boljšo regeneracijsko spo-
sobnost kože (Serra idr. 2024). Podobno kot je bilo za antioksidativno in
protivnetno delovanje pokazano, da se v odpadni vodi po destilaciji na-
haja dovolj bioaktivnih spojin, da je učinek občuten, velja tudi pri posa-
meznih fazah procesa celjenja (Addis idr. 2020). Pokazalo se je namreč,
da izvleček iz odpadne vode prvih 72 h sicer nima vpliva na preživetje
in delitev fibroblastov, dolgotrajna izpostavitev pa pospeši njihovo pro-
liferacijo. Izmerjena migracijska sposobnost pri uporabi izvlečka v raz-
ličnih koncentracijah ni bila konsistentno povečana, se je pa ob sočasni
uporabi izvlečka iz laškega smilja in ognjiča pokazal izrazit sinergistični
učinek (Addis idr. 2020). Nekaj uporabnih informacij lahko dobimo tudi
iz raziskave, ki je sicer potekala na črevesnih fibroblastih, vendar ravno
tako podpira uporabo laškega smilja za celjenje ran (Kramberger idr.

229