Page 230 - Laški smilj

Saša Kenig

2022). Z analizo celotnega transkriptoma je bilo pokazano, da izvleček
vpliva na izražanje številnih genov, ki so povezani s celjenjem, in sicer
npr. s hemostazo, z migracijo fibroblastov, reorganizacijo citoskeleta ter
medceličnimi povezavami in povezavami med celicami ter zunajcelič-
nim matriksom, ki se morajo tvoriti ob zaprtju rane. Poleg tega so celice,
izpostavljene izvlečku, tvorile snovi za pospeševanje koagulacije. Ko smo
gojišče, v katerem so rasle celice in bile izpostavljene izvlečku, pomešali
s krvnim vzorcem, je krvni strdek nastal hitreje, skrajšan pa je bil tudi
protrombinski čas (Kramberger idr. 2022).

Raziskave in vivo
V raziskavi na živalskem modelu podgan s sladkorno boleznijo tipa II
(Andjić idr. 2022) so primerjali kontrolno mazilo z mazilom, v katerega so
dodali eterično olje laškega smilja, pri celjenju kirurško inducirane rane.
Podgane s sladkorno boleznijo so izbrali zato, ker je pri sladkorni bolezni
zaradi hiperglikemije cirkulacija oslabljena, celjenje pa posledično po-
časnejše. Po 21 dneh nanašanja mazila je bila rana popolnoma zaprta le v
primeru uporabe mazila z laškim smiljem. Ob tem je histopatološka ana-
liza pokazala, da je bila po uporabi takega mazila na mestu rane povečana
količina hidroksiprolina; to je aminokislina, ki je značilna za kolagen in
torej nakazuje izboljšano tvorbo te ključne komponente zunajceličnega
matriksa. Znižan je bil tudi sistemski oksidativni stres, ki se zaradi same
rane izrazito poviša. Največja razlika se je pokazala pri analizi vezivne
plasti kože – pri kontrolni skupini je ta plast vsebovala večje količine fib-
roblastov, vendar manjšo vsebnost zunajceličnih strukturnih beljakovin.
To pomeni, da so se celice, odgovorne za proizvodnjo strukturnih belja-
kovin, sicer že namnožile, njihov učinek pa še ni bil viden. Poleg tega je
bilo v kontrolni skupini na mestu rane še vedno veliko več makrofagov,
kar kaže na to, da se proces vnetja še ni zaključil. Uporaba mazila z laškim
smiljem je torej pospešila proces celjenja, pomembno pa je tudi, da ob
uporabi raziskovalci niso zaznali nikakršnih negativnih učinkov na kožo,
npr. otekline, rdečice ali srbečice (Andjić idr. 2022). Med spojinami, za-
služnimi za celjenje rane, lahko izpostavimo apigenin. Ko so pripravek s
to spojino nanašali na kirurško inducirano rano pri testnih živalih, je bila
v primerjavi s kontrolo po koncu zdravljenja povečana natezna trdnost
predhodno ranjene kože, povečala se je tudi količina hidroksiprolina. S
testom in vitro so potrdili tudi zaviralni učinek apigenina na aktivnost
hialuronidaze in kolagenaze (Süntar idr. 2013).

230