Page 231 - Laški smilj

Uporaba laškega smilja v dermatologiji

Zaenkrat obstaja le ena raziskava, v kateri so preučevali laški smilj za cel-
jenje rane pri ljudeh. Ko so pacienti po operaciji prsnega koša najprej de-
set dni uživali po dve kapljici eteričnega olja smilja na dan, nato pa so jim
olje nanašali na kožo dva do tri mesece, so se občutno zmanjšali lokalno
vnetje, edem, hematomi in brazgotina (Voinchet in Giraud-Robert 2007).
Poleg tega so pacienti olje dobro prenašali.

Drugi ugodni učinki na kožo
Poleg celjenja rane je laški smilj preučevan predvsem v kontekstu rege-
neracije kože in njene zaščite pred poškodbami, ki jih povzroča zunanje
okolje. Za uporabo v kozmetičnih izdelkih nas zanima predvsem zaščita
rožene plasti kože. To je najbolj zunanja kožna plast, ki predstavlja raz-
mejitev med zunanjim in notranjim okoljem ter je zato okoljskim dejav-
nikom najmočneje podvržena. Sestavljajo jo diferencirani keratinociti,
obdani z različnimi lipidnimi molekulami – ceramidi, holesterolom,
maš čobnimi kislinami ter glikosfingolipidi. Beljakovinsko ogrodje oz.
ovojnico, ki ščiti kožne celice in sodeluje pri organizaciji lipidnih mole-
kul, izgrajujejo predvsem filigrin, lorikrin in involukrin. Motnje v sestavi
te plasti so povezane s patologijami kože, npr. z luskavico ter atopijskim
dermatitisom (Mescher 2024). Poleg epidermalne lipidne plasti ima pri
zaščiti rožene plasti pomembno vlogo sebum, ki ga izločajo žleze lojnice
in je pretežno sestavljen iz različnih lipidnih molekul, med katerimi je
najbolje zastopan skvalen.
Če razmišljamo o mehanizmih delovanja laškega smilja pri zaščiti in re-
generaciji kože, lahko rečemo, da ta vpliva na sorodne dogodke kot pri ce-
ljenju rane, npr. na proizvodnjo kolagena, celično delitev in preprečeva-
nje oksidativnega stresa. Ker je antioksidativno in protivnetno delovan je
podrobno opisano v ločenem poglavju, ga tu posebej ne izpostavljamo,
seveda pa imajo izvlečki laškega smilja tovrstne učinke tudi na kožo. Ar-
zanol, izoliran iz laškega smilja, je npr. kožne keratinocite HaCaT zaščitil
pred s peroksidom sproženim oksidativnim stresom in lipidno peroksi-
dacijo (Piras idr. 2024). Lipidno peroksidacijo je izvleček zavrl tudi na
umetno pripravljenih liposomih (Combes idr. 2017). V poskusih in vitro
je bilo pokazano, da izvleček laškega smilja lahko prepreči razgradnjo
skvalena, povzročeno z izpostavitvijo sevanju UV ali okolijskim polutan-
tom (Combes idr. 2017). Kot posledico protivnetnega delovanja lahko
omenimo zavrtje pojava edema, sproženega z 12-O-tetradekanoilforbol
13-acetatom na mišjih ušesih (Sala idr. 2001). Na podobnem modelu,
kjer so nastanek edema sprožili mišim na šapah, se je kot najmočnejša

231