Page 131 - Laški smilj
P. 131

Bioaktivne spojine vodnih in organskih izvlečkov laškega smilja

            vsebujejo 2,3-dibenzilbutan, ki se tvori z dimerizacijo dveh ostankov ci-
            metnih kislin (Pandey in Rizvi 2009).
            Fenolne in druge spojine v izvlečkih laškega smilja
            Vodni izvlečki
            Kemijsko analizo vodnih izvlečkov smilja so preučevali Maja Kazazic idr.
            (2016), Catarina G. Pereira idr. (2017) ter Katja Kramberger idr. (2020).
            Maja Kazazic idr. (2016) so določili samo količino celokupnih fenolnih
            spojin v vodnem izvlečku, ki je za laški smilj znašala 1569,00 ±17,32 mg
            ekvivalentov galne kisline/100 g suhe mase (Kazazic idr. 2016). Catarina
            G. Pereira idr. (2017) so poleg kvantifikacije celokupnih fenolnih spojin
            in posameznih kemijskih razredov izvedli še identifikacijo posameznih
            spojin, prisotnih v poparkih ter prevretkih različnih delov rastline laške-
            ga smilja. Prevretki so vsebovali več celokupnih fenolnih spojin, največ
            jih je bilo v cvetovih. Prevladovale so klorogenska, kinska in dikafeoilkin-
            ske kisline ter flavonoida pinocembrin in gnafalin A (Pereira idr. 2017).
            Podobno sestavo poparkov smo določili tudi v naši raziskavi (Kramber-
            ger idr.  2020), kjer so prav tako prevladovali kafeoilkinske kisline in flavo-
            noidi. Naslednji po zastopanosti so bili pironi. Izvlečki, pripravljeni z ma-
            ceracijo v hladni vodi ob dodatku ultrazvoka, pa so vsebovali predvsem
            fenolne kisline (Kramberger idr. 2020).


            Etanolni izvlečki
            Etanol velja za najpogosteje uporabljano topilo za ekstrakcijo spojin iz
            laškega smilja. Z raziskavami kemijske sestave izvlečkov laškega smil ja
            so se začeli ukvarjati Maffei Facino idr. (1988), Maffei Facino idr. (1990),
            Pietta idr. (1991) ter Pietta idr. (1992), ki so izolirali predvsem flavonoide
            (npr. apigenin, luteolin, gnafalin, naringenin) in njihove glikozide (npr.
            glikozide kvercetina, kemferola, naringenina, luteolina in apigenina)
            (Maffei Facino idr. 1988; Maffei Facino idr. 1990; Pietta idr. 1991; Pietta
            idr. 1992). Zapesochnaya idr. (1990) ter Zapesochnaya idr. (1992) so izo-
            lirali predvsem hidroksicimetne kisline (kavno, p-kumarno, ferulno kisli-
            no) in njihove estre (npr. kafeoilkinske in dikafeoilkinske kisline) (Zape-
            sochnaya idr. 1990; Zapesochnaya idr. 1992). Daniela Rigano idr. (2013)
            ter Daniela Rigano idr. (2014) so iz etanolnega izvlečka izolirali predvsem
            derivate acetofenona, tremetone (acilbenzofurane). Med njimi sta po ak-
            tivnosti izstopala 12-acetoksitremeton in [2,3-dihidro-2-[1-(hidroksime-
            til)etenil]-5-benzofuranil]-etanon (Rigano idr. 2013; Rigano idr. 2014).



                                                         131
   126   127   128   129   130   131   132   133   134   135   136