Page 131 - Laški smilj

Bioaktivne spojine vodnih in organskih izvlečkov laškega smilja

vsebujejo 2,3-dibenzilbutan, ki se tvori z dimerizacijo dveh ostankov ci-
metnih kislin (Pandey in Rizvi 2009).
Fenolne in druge spojine v izvlečkih laškega smilja
Vodni izvlečki
Kemijsko analizo vodnih izvlečkov smilja so preučevali Maja Kazazic idr.
(2016), Catarina G. Pereira idr. (2017) ter Katja Kramberger idr. (2020).
Maja Kazazic idr. (2016) so določili samo količino celokupnih fenolnih
spojin v vodnem izvlečku, ki je za laški smilj znašala 1569,00 ±17,32 mg
ekvivalentov galne kisline/100 g suhe mase (Kazazic idr. 2016). Catarina
G. Pereira idr. (2017) so poleg kvantifikacije celokupnih fenolnih spojin
in posameznih kemijskih razredov izvedli še identifikacijo posameznih
spojin, prisotnih v poparkih ter prevretkih različnih delov rastline laške-
ga smilja. Prevretki so vsebovali več celokupnih fenolnih spojin, največ
jih je bilo v cvetovih. Prevladovale so klorogenska, kinska in dikafeoilkin-
ske kisline ter flavonoida pinocembrin in gnafalin A (Pereira idr. 2017).
Podobno sestavo poparkov smo določili tudi v naši raziskavi (Kramber-
ger idr. 2020), kjer so prav tako prevladovali kafeoilkinske kisline in flavo-
noidi. Naslednji po zastopanosti so bili pironi. Izvlečki, pripravljeni z ma-
ceracijo v hladni vodi ob dodatku ultrazvoka, pa so vsebovali predvsem
fenolne kisline (Kramberger idr. 2020).

Etanolni izvlečki
Etanol velja za najpogosteje uporabljano topilo za ekstrakcijo spojin iz
laškega smilja. Z raziskavami kemijske sestave izvlečkov laškega smil ja
so se začeli ukvarjati Maffei Facino idr. (1988), Maffei Facino idr. (1990),
Pietta idr. (1991) ter Pietta idr. (1992), ki so izolirali predvsem flavonoide
(npr. apigenin, luteolin, gnafalin, naringenin) in njihove glikozide (npr.
glikozide kvercetina, kemferola, naringenina, luteolina in apigenina)
(Maffei Facino idr. 1988; Maffei Facino idr. 1990; Pietta idr. 1991; Pietta
idr. 1992). Zapesochnaya idr. (1990) ter Zapesochnaya idr. (1992) so izo-
lirali predvsem hidroksicimetne kisline (kavno, p-kumarno, ferulno kisli-
no) in njihove estre (npr. kafeoilkinske in dikafeoilkinske kisline) (Zape-
sochnaya idr. 1990; Zapesochnaya idr. 1992). Daniela Rigano idr. (2013)
ter Daniela Rigano idr. (2014) so iz etanolnega izvlečka izolirali predvsem
derivate acetofenona, tremetone (acilbenzofurane). Med njimi sta po ak-
tivnosti izstopala 12-acetoksitremeton in [2,3-dihidro-2-[1-(hidroksime-
til)etenil]-5-benzofuranil]-etanon (Rigano idr. 2013; Rigano idr. 2014).

131