Page 129 - Laški smilj

Bioaktivne spojine vodnih in organskih izvlečkov laškega smilja

Kemijska klasifikacija fenolnih spojin
Osnova vsem fenolnim spojinam je fenol – benzenov obroč, substituiran
z eno ali več hidroksilnimi funkcionalnimi skupinami (Lin idr. 2016). Ve-
činoma se nahajajo v konjugirani obliki, torej je na hidroksilno skupino
vezana ena ali več enot sladkorja, lahko pa je sladkor vezan tudi nepo-
sredno na aromatski obroč. Možne so tudi povezave z drugimi spojina-
mi, npr. karboksilnimi ali organskimi kislinami, amini, lipidi ali drugimi
fenoli (Pandey in Rizvi 2009).
Fenolne spojine se v rastlinah sintetizirajo preko skupnega intermedia-
ta, šikimske kisline. Šikimatna pot se začne z eritroza-4-fosfatom in fos-
foenol-piruvatom (angl. phosphoenol pyruvate – PEP), ki sta produkta
presnove sladkorjev, in sicer pentoza fosfatne poti in glikolize. Najprej
nastane dihidrošikimat, nato šikimska kislina, iz nje pa fenilalanin. Fe-
nilalanin se s fenilalanin-amonijak-liazo (angl. phenylalanine ammonia
lyase – PAL) pretvori do prvega fenilpropanoida (C -C ), cimetne kisline.
6 3
Fenilpropanoidna pot se nato nadaljuje do ključnega presnovka para-
-kumaroil koencima A, ki je izhodiščna molekula za vse ostale fenolne
spojine (Vogt 2010). Shema sinteznih poti različnih fenolnih spojin je
prikazana na sliki 1.
Fenolne spojine razvrščamo v različne razrede glede na število fenolnih
obročev, ki so prisotni v molekuli, in na podlagi strukturnih elementov, ki
povezujejo posamezne fenolne obroče med seboj. Glavni razredi so: fe-
nolne kisline, flavonoidi, stilbeni in lignani. Fenolne kisline oz. fenolkar-
boksilne kisline so aromatske organske spojine, ki v molekuli vsebujejo
vsaj eno karboksilno in eno fenolno hidroksilno skupino. Navad no so de-
rivati bodisi benzojske bodisi cimetne kisline, zato jih nadalje delimo na
hidroksibenzojske in na hidroksicimetne kisline. Derivati benzojske ki-
sline se lahko pojavljajo v prosti obliki ali v obliki estrov in glikozidov. Po-
gosti predstavniki so salicilna, galna in vanilna kislina. Derivati cimetne
kisline se v rastlinah največkrat pojavljajo v obliki estrov, zelo pogosti
so, denimo, estri s kinsko kislino. Najpogostejše proste kisline so kavna,
ferulna in p-kumarna kislina (Pandey in Rizvi 2009). Ester med kavno
kislino in kinsko kislino je zelo razširjena klorogenska kislina oz. 5-kafe-
oilkinska kislina. Obstaja več izomerov te spojine, npr. neoklorogenska,
kriptoklorogenska kislina, in njihovih derivatov, npr. dikafeoilkinske
in trikafeoilkinske kisline (Clifford idr. 2017). Flavonoidi so naslednja
velika skupina fenolnih spojin, katerih osnovno strukturo sestavljata
dva aromatska obroča, med seboj povezana s tremi ogljikovimi atomi.

129