Page 129 - Laški smilj
P. 129

Bioaktivne spojine vodnih in organskih izvlečkov laškega smilja

            Kemijska klasifikacija fenolnih spojin
            Osnova vsem fenolnim spojinam je fenol – benzenov obroč, substituiran
            z eno ali več hidroksilnimi funkcionalnimi skupinami (Lin idr. 2016). Ve-
            činoma se nahajajo v konjugirani obliki, torej je na hidroksilno skupino
            vezana ena ali več enot sladkorja, lahko pa je sladkor vezan tudi nepo-
            sredno na aromatski obroč. Možne so tudi povezave z drugimi spojina-
            mi, npr. karboksilnimi ali organskimi kislinami, amini, lipidi ali drugimi
            fenoli (Pandey in Rizvi 2009).
            Fenolne spojine se v rastlinah sintetizirajo preko skupnega intermedia-
            ta, šikimske kisline. Šikimatna pot se začne z eritroza-4-fosfatom in fos-
            foenol-piruvatom (angl.  phosphoenol  pyruvate – PEP), ki sta produkta
            presnove sladkorjev, in sicer pentoza fosfatne poti in glikolize. Najprej
            nastane dihidrošikimat, nato šikimska kislina, iz nje pa fenilalanin. Fe-
            nilalanin se s fenilalanin-amonijak-liazo (angl. phenylalanine ammonia
            lyase – PAL) pretvori do prvega fenilpropanoida (C -C ), cimetne kisline.
                                                        6  3
            Fenilpropanoidna pot se nato nadaljuje do ključnega presnovka para-
            -kumaroil koencima A, ki je izhodiščna molekula za vse ostale fenolne
            spojine (Vogt 2010). Shema sinteznih poti različnih fenolnih spojin je
            prikazana na sliki 1.
            Fenolne spojine razvrščamo v različne razrede glede na število fenolnih
            obročev, ki so prisotni v molekuli, in na podlagi strukturnih elementov, ki
            povezujejo posamezne fenolne obroče med seboj. Glavni razredi so: fe-
            nolne kisline, flavonoidi, stilbeni in lignani. Fenolne kisline oz. fenolkar-
            boksilne kisline so aromatske organske spojine, ki v molekuli vsebujejo
            vsaj eno karboksilno in eno fenolno hidroksilno skupino. Navad no so de-
            rivati bodisi benzojske bodisi cimetne kisline, zato jih nadalje delimo na
            hidroksibenzojske in na hidroksicimetne kisline. Derivati benzojske ki-
            sline se lahko pojavljajo v prosti obliki ali v obliki estrov in glikozidov. Po-
            gosti predstavniki so salicilna, galna in vanilna kislina. Derivati cimetne
            kisline se v rastlinah največkrat pojavljajo v obliki estrov, zelo pogosti
            so, denimo, estri s kinsko kislino. Najpogostejše proste kisline so kavna,
            ferulna in p-kumarna kislina (Pandey in Rizvi 2009). Ester med kavno
            kislino in kinsko kislino je zelo razširjena klorogenska kislina oz. 5-kafe-
            oilkinska kislina. Obstaja več izomerov te spojine, npr. neoklorogenska,
            kriptoklorogenska  kislina,  in  njihovih  derivatov,  npr.  dikafeoilkinske
            in trikafeoilkinske kisline (Clifford idr. 2017). Flavonoidi so naslednja
            velika  skupina  fenolnih  spojin,  katerih  osnovno  strukturo  sestavljata
            dva aromatska obroča, med seboj povezana s tremi ogljikovimi atomi.


                                                         129
   124   125   126   127   128   129   130   131   132   133   134