Page 353 - Praktikum zdravstvene nege 1
P. 353

Preveza rane, ki celi sekundarno
                Ocena dna rane nam pomaga prepoznati fazo njenega celjenja. Za oceno
                oziroma opis dogajanja na dnu rane nam je v pomoˇc Vincent-Falangova
                klasifikacija dna rane, ki rano uvrsti v eno od kategorij glede na barvo
                njenega dna (razen pri razjedi zaradi pritiska) in glede na koliˇcino izloˇcka
                ter s tem povezano pogostost potrebnih prevez (Planinšek Ruˇcigaj, 2017).
                Za pripravo dna rane se uporabla model TIME (EWMA, 2004):
                 •T (angl. tissue)– oskrba tkiva,
                 •I (angl. inflamation, infection) – nadzor nad vnetjem in okužbo,
                 •M (angl. moisture) – ravnovesje vlage,
                 •E (angl. epithelisation) – epitelizacija površine rane in transformacija
                   granulacijskega tkiva v brazgotinasto tkivo.
                Pri ˇcišˇcenju kroniˇcnih in okuženih ran odstranjujemo mikroorganizme,
                demarkirane mrtvine, izloˇcek in ostanke oblog. Izpiranje ran izvajamo
                po aseptiˇcni metodi, nekatere kroniˇcne rane (ne okuženih kirurških) pa
                tudi po ˇcisti metodi. Pitne tekoˇce vode ne uporabljamo za ˇcišˇcenje ran pri
                pacientih, ki so imunokompromitirani, pri ranah, v katerih je vidna kost,
                pri ranah, ki imajo kanale in je dno rane neznano. Rani moramo zago-
                toviti optimalne pogoje za celjenje. Okuženo rano ˇcistimo po naˇcelu od
                ˇ cistega k umazanemu, zatorej najprej oˇcistimo okolico, nato samo rano.
                Za oskrbo kroniˇcnih in okuženih ran pogosto uporabljamo obloge, sle-
                dnje izberemo glede na stanje rane in fazo celjenja v njej. Cilj uporabe
                sodobnih oblog je ustvariti optimalne pogoje za celjenje, toplo in vlažno
                okolje. Na tržišˇcu je veliko sodobnih oblog iz razliˇcnih materialov in z raz-
                liˇcnimi dodatki, vse pa zagotavljajo vlažno celjenje ran, šˇcitijo rano pred
                okužbo z mikroorganizmi iz okolja, pospešujejo tvorbo granulacijskega
                tkiva, pospešujejo naravno avtolizo mrtvega tkiva, zmanjšujejo boleˇcino,
                neprijeten vonj in s pravilno uporabo sodobnih oblog število prevez. Z
                ustrezno izbiro kontroliramo izloˇcek v rani in prepreˇcimo maceracijo ko-
                že.
                Vrste sodobnih oblog: geli, gelirajoˇce obloge, kontaktne mrežice, poli-
                merne obloge, alginati, visoko vpojne obloge, polimerne obloge, obloge z
                medom, biocelulozne obloge, akrilne obloge, terapevtske obloge, obloge
                s kolageni, antibakterijske obloge (z dodatki srebra, oglja, medu, klorhe-
                ksidina, joda, rastni dejavniki, proteoilitiˇcni encimi ...), obloge na osnovi
                veˇcslojnih nanofilmov, filmi in pršila za pospešitev celjenja ran. Med ma-
                teriale za oskrbo ran uvršˇcamo tudi terapijo s kontroliranim negativnim
                tlakom, ki predstavlja obliko aktivne obloge.
                                                            353
   348   349   350   351   352   353   354   355   356   357   358