Page 352 - Praktikum zdravstvene nege 1
P. 352

Osnove asepse in preveza rane


                       Vprašanja za ponavljanje
                       1. Kako delimo akutne rane?
                       2. V kolikem ˇcasu se zaceli rana, ki celi primarno?
                       3. Kako ˇcistimo akutno rano, ki celi primarno?

                       Literatura
                       Lynn, P. (2019). Taylor’s clinical nursing skills: A nursing process approach
                          (5. izd.). Wolters Kluwer.
                       Rošiˇc Danko, R. (2016). Majhne skrivnosti sodobnega celjenja ran. Farma-
                          cevtski vestnik, 67(4), 227–234.
                       Stein, L. N. M., in Hollen, C. J. (2021). Concept-based clinical nursing skills:
                          Fundamental to advanced. Elsevier.
                       Williams, P. (2018). DeWit’s fundamental concepts and skills for nursing (5.
                          izd.). Elsevier.
                       Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih dru-
                          štev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
                          (2019). Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdrav-
                          stvene nege. https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc
                          _attachments/dokument_kpa_vzbn_16.5._2019_sprejete.pdf




                   12.5 Preveza rane, ki celi sekundarno
                   Ines Prodan in Igor Karnjuš
                   Pri oskrbi rane, ki celi sekundarno (lat. per secundam intentionem), pride
                   na mestu celjenja po poškodbi tkiva do lokalne prevlade mikroorganiz-
                   mov nad obrambnim sistemom organizma. Tako pride do dodatne po-
                   škodbe tkiva in zastoja v celjenju. Pri inficirani rani opazimo rdeˇcino, bo-
                   leˇcino, oteklino, izloˇcek, robovi rane so nekoliko razprti. Kadar se akutne
                   travmatske, kirurške ali druge rane ne zacelijo v 6–8 tednih, govorimo o
                   kroniˇcnih ranah. Gre za patofiziološko dogajanje v eni (najveˇckrat vnetna
                   faza) ali veˇc fazah celjenja.
                   Kroniˇcne rane delimo na: razjede zaradi pritiska, diabetiˇcno stopalo, go-
                   lenjo razjedo in maligno kožno rano. Kroniˇcne rane se slabo celijo. Pri
                   oskrbi kroniˇcne rane je zelo pomembna ocene rane, ki obsega: vrsto ra-
                   ne, njeno lego, boleˇcino, dno, velikost (dolžina, širina, globina), robove
                   (epitelizacija, podminirani robovi, hiperkeratoze ipd.), izloˇcek, stanje ko-
                   že v okolici (normalna, macerirana, vneta ipd.), prisotnost okužbe (lo-
                   kalna okužba, napredovanje okužbe, sistemska okužba), mikrobiološke
                   preiskave (biopsija, bris).
                              352
   347   348   349   350   351   352   353   354   355   356   357