Page 58 - Življenjska pot matematika Iva Laha
P. 58

izpit iz hrvaščine? Gospod doktor vendar ni sumil v mojo poštenost, da bi bil sposoben
                 delati izpit za …, ime pravega kandidata sem bil radi prestanega strahu že zopet pozabil.

                 Take misli so mi rojile po glavi. Hrvaščine pa znam toliko, da se lahko razgovarjam s Hr-
                 vati in da lahko čitam hrvaške knjige, akoravno ne obvladam perfektno hrvaške slovnice,
                 sem dejal, vesel svoje odrešitve, v eni sapi.

                 Bo dovolj, reče gospod doktor, vstane in gre k ravnatelju, ki je med tem na papirju sesta-
                 vil matematične naloge za kandidata Molček Simona.

                 Ta čas, ko je gospod doktor napravil par korakov, sem namreč že pogledal legitimacijo
                 v žepu in ponovil v naglici rojstni datum. Previdnost je bila umestna, ker me že naslednji
                 hip pokliče ravnatelj k sebi:

                 »Gospod … kako se že pišete?«

                 Molček Simon, gospod ravnatelj. Želite?

                 Napravite mi te naloge!

                 Izroči mi polo papirja, na kateri so bile štiri naloge. Prve tri so se nanašale na sešteva-
                 nje, množenje in deljenje najnavadnejših ulomkov. Zadnja naloga pa je zahtevala izraču-
                 navanje prostornine stožca iz danega radiusa osnovnega kroga in iz dane višine. V eni
                 minuti bi bile gotove na pamet in popolnoma pravilno vse štiri naloge in Molček Simon
                 bi se proslavil z matematično odliko, in sicer celo z jubilejno odliko, ker je on že deseti.
                 Prestani strah pa mi je svetoval previdnost. Morda bo tudi gospod ravnatelj pri ustnem
                 delu izpita hotel vedeti kakšne neumnosti iz Črnomlja in nadalje ni izključeno, da bom
                 moral delati izpit morda še iz cele vrste drugih predmetov, o katerih mi ni tisti zunaj pri
                 vratih nič omenil.


                 Računal sem počasi s fingiranim trudom cele pol ure. Počečkal sem vso polo. Pri kuba-
                 turi stožca sem napravil napako, ker sem osnovno ploskev pomnožil z 1/2 višine names-
                 to z 1/3. Končno pride gospod ravnatelj in pogleda moje čačke – v začetku dvomljivo,
                 končno pa zadovoljno prikima:
                 Matematike pa še nekaj znate!


                 Seveda, sem si mislil, morda bom prihodnje leto že pri tebi študente tako mrcvaril, kakor
                 je ravnokar tale tvoj doktor mene. Kako se boš čudil, ako ne boš pozabil moje fizionomije
                 …

                 Eeeh, pri stožcu ste napravili napako! Mesto 1/2 pride 1/3.

                 Protestiral sem, češ, da ploskev na dnu stožca znaša cel krog, na vrhu pa nič. Pravilen
                 rezultat dobimo torej tako, da vzamemo sredino med 0 in 1 in to je ravno 1/2. Začuden
                 nad mojim »logičnim« dokazovanjem mi reče ravnatelj:

                 Zadnja naloga je sicer pogrešna, vendar vam bom dal glede na vaše matematično miš-



                   52
   53   54   55   56   57   58   59   60   61   62   63