Page 53 - Življenjska pot matematika Iva Laha

Ta opazka je učenca katastrofalno prizadela. Počutil se je slabiča, duševni kreten ... »Ali
naj se vrnem nazaj v Štrukljevo vas past krave, kidat gnoj, s cepcem mlatit snope, faliran
študent?« se je spraševal. »Ne, to nikakor! Zavzel se bom, nič več ne bom pohajkoval,«
se je odločil.

Posledice niso izostale.

6. 7. 1911 je profesor v fraku in s cilindrom na glavi razdeljeval letna spričevala in po dalj-
šem nagovoru dodal: »Lah, vi ste bili pridni …« Iz spričevala se je blesketalo deset »zehr
gut« po vrsti. V mislih je želel vprašati profesorja: »Ali sedaj bo slovenski narod imel kaj
Velikih mož?« Pa si ni upal. Menda je imel najboljše spričevalo od več kot 500 dijakov
v vsem zavodu. A veselje je kmalu začelo plahneti.

Kdo je pravzaprav Veliki mož? Ivan Cankar je brez dvoma največji slovenski mož! Ulice,
spomeniki, muzeji se imenujejo po njem, še njegova filozofija nekako pristaja k novim
bolj socialističnim pogledom. Zakaj? Izkonstruiral je Hlapca Jerneja, ki si v štiridesetih
letih ni prav nič prihranil, ni si izgovoril niti kot-a, ne košte, kar si vsak kmet, ko daje grunt
čez.

Spraševal se je, kdo so Veliki možje …, vojskovodje …

Kot otrok se je pogosto oziral v nebo, kaj se skriva za oblaki, na drugi strani neba …, pot
k zvezdam, v mikro-, makrokozmos, kako izkoriščati sile prirode v korist človeka.

Usoda ga ni hotela vključiti med Velike može, moral se je zadovoljiti z drobtinicami, kot
so na primer v znanstveni literaturi »Lah numbers«, »Lah-sche Zahlen« (Lahova šte-
vila). A njegova dela so proglasili za antimarksistična in škodljiva delavskemu razredu
socialistične Jugoslavije.

»Moja sestra Mica (Marija) je tudi štiri leta služila za deklo, ki se enači s hlapcem, nikoli
ni hodila v šolo; imenovali so jo grmovnica, ker je živela v romantični Zali, v zaselku ob
potoku Iške. V štirih letih si je prihranila 250 goldinarjev in s tem odšla v Ameriko. Imela
je šest hčera; vsaka ima svoj house, car, ranch (hišo, avtomobil, posestvo), pa ni intere-
santna za ›veliko‹,« je prostodušno pametoval (Priloga 2).

»Meni je hudo, ker vidim, da slovenski narod ne bo imel velikih mož,« je Ivu vztrajno od-
zvanjalo v glavi.

Zgodovina oslov – De historia asinorum

V antični zgodovini se je bogastvo določalo po številu oslov. Že Homer je vedel, da se
osel in lenoba skladata. Veljalo je tudi: človek, ki nima smisla za umetnost, je osel. Po-
zneje so bila oslovska ušesa zelo modna na klobuku grofinj.

47