Page 21 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Sestava finančnega sistema 2.2
velikosti se nanaša na zbiranje manjših zneskov sredstev od števil-
nih varčevalcev in njihovo združevanje za financiranje večjih naložb.
To omogoča učinkovitejšo uporabo sredstev in dostop do financiranja
za večje projekte, ki bi sicer težko pridobili potrebna sredstva. Trans-
formacija tveganj pa izhaja iz razlik med ekonomskimi subjekti glede
nenaklonjenosti in pripravljenosti tvegati. Finančni posredniki s po-
močjo diverzifikacije zmanjšujejo tveganja, povezana s posameznimi
naložbami (Mishkin in Eakins, 2018). Zaradi ekonomike obsega lahko
finančni posredniki bistveno zmanjšajo transakcijske stroške pri pro-
cesu prenosa finančnih sredstev. Zaradi boljših informacij (cenejša pro-
dukcija informacij na enoto produkta) pa rešujejo tudi problem asime-
trije informacij, ki lahko vodi k napačni izbiri in moralnemu hazardu.
Finančne posrednike delimo v dve skupini – depozitne finančne
posrednike, kamor štejemo banke in hranilnice, in nedepozitne finanč-
ne posrednike, kot so zavarovalnice, pokojninski in investicijski skladi
ter druge finančne institucije.
Depozitni finančni posredniki so tisti, ki zbirajo finančne prihranke
od varčevalcev z depoziti. Varčevalci nalagajo denar v depozite za na-
men varčevanja za določeno/nedoločeno obdobje in dogovorjeno obre-
stno mero, depozitni finančni posredniki pa pretežni del teh sredstev
preoblikujejo v posojila svojim komitentom. Med depozitne finančne
posrednike umeščamo poslovne banke, hranilnice in kreditna združe-
nja. Najpomembnejši depozitni finančni posrednik so poslovne banke.
Na splošno banke zagotavljajo 70 do 80 % odstotkov deleža na novo
pridobljenih zunanjih finančnih virov nefinančnih podjetij v EU. Ban-
ke so ključni element korporativnih financ v Evropi (European Ban-
1
king Federation, b. l.). Poslovne banke sprejemajo vloge (te so lahko
na vpogled ali vloge/depoziti z dogovorjeno ročnostjo) fizičnih oseb in
podjetij ter jih preoblikujejo v posojila. S tem sredstva transformirajo
po velikosti, ročnosti in tveganju ter opravljajo svojo posredniško vlo-
go na finančnem trgu. S to pretvorbo opravljajo tudi funkcijo multipli-
kacije denarja, saj morajo le del depozitov obdržati v obliki predpisanih
rezerv, ostalo pa lahko pretvorijo v posojila, kar vodi v multiplikacijo
denarja (posojena denarna sredstva namreč ponovno končajo kot vlo-
ge in proces se ponovi).

1
Poleg posojil poslovne banke svojim strankam ponujajo širok spekter sodobnih finančnih
storitev, zlasti na področju plačil, financiranja izvoza, upravljanja tveganj in dostopa do kapi-
talskih trgov (European Banking Federation, b. l.).

21