Page 18 - Struktura in delovanje finančnega sistema

2 Finančni sistem
Poleg tega lahko podjetje ABC Electronics pridobi sredstva
na kapitalskem trgu z izdajo obveznic ali delnic. Na ta način
doseže večjo likvidnost, saj lahko dobi dostop do kapitala, ko
ga potrebuje. Vlagatelji, ki kupijo delnice ali obveznice, imajo
prav tako možnost prodati te vrednostne papirje na sekun-
darnem trgu, kar jim omogoča ohranitev likvidnosti.
S svojim delovanjem finančni sistem podjetju ABC Electro-
nics omogoča zbiranje sredstev, obvladovanje tveganj, ohran-
janje likvidnosti in dolgoročno rast, kar mu odpira nove
možnosti za razvoj. Tako finančni sistem pripomore k večji
produktivnosti podjetij in splošni gospodarski rasti.
2.2 Sestava finančnega sistema 2.2
Finančni sistem je sestavljen iz finančnih institucij, finančnih trgov, fi-
nančnih instrumentov ter regulativnih in pravnih okvirov. Ti elementi
so med seboj povezani in se dopolnjujejo, da lahko finančni sistem de-
luje učinkovito in stabilno.
2.2.1 Finančne institucije
Finančne institucije obsegajo finančne posrednike in finančno infra-
strukturo. Finančni posredniki zbirajo finančna sredstva in jih trans-
formirajo v finančne instrumente, finančna infrastruktura pa omogoča
nemoteno izvajanje finančnih transakcij in s tem delovanje finančne-
ga sistema. Institucije finančne infrastrukture tako obsegajo izvajalce
plačilnega prometa (banke in hranilnice), bonitetne agencije, javne re-
gistre (klirinška depotna družba, zemljiška knjiga) ter borzo vredno-
stnih papirjev in agentske finančne institucije, ki delujejo v imenu
strank in vključujejo borznoposredniške družbe ter investicijske banke
(Mishkin in Eakins, 2018; Bednaš idr., 2019).
Finančne institucije lahko klasificiramo tudi kot monetarne in ne-
monetarne, pri čemer ta delitev izhaja iz njihove vloge pri ustvarjanju
denarja in vplivu na ponudbo denarja. Monetarne finančne institucije
so finančne institucije, ki aktivno sodelujejo pri ustvarjanju denarja
v ožjem pomenu besede, preko sprejemanja vlog ali njihovih bližnjih
nadomestkov od subjektov, ki niso monetarne finančne institucije, ter
nadaljnji posojilni aktivnosti oz. vlaganju v vrednostne papirje za las-
ten račun. S tem neposredno vplivajo na ponudbo denarja. Mednje,
po definiciji Evropske centralne banke (European Central Bank, 2016;
Arampatzi idr., 2025), umeščamo:

18