Page 16 - Struktura in delovanje finančnega sistema

2 Finančni sistem
– odražajo informacije o ponudbi, povpraševanju, tveganjih in priča-
kovanjih v gospodarstvu (Bank for International Settlements, 2022;
Mishkin in Eakins, 2018). Na ta proces lahko gledamo tudi kot na
proces oblikovanja pričakovane donosnosti finančnih naložb (Bednaš
idr., 2019). S tem, ko finančni sistem zbira, oblikuje in posreduje in-
formacije o donosnosti različnih investicijskih priložnosti, prispeva k
učinkovitejši alokaciji virov in zmanjšuje informacijske asimetrije med
udeleženci na trgu (Levine, 2005).
Učinkovitost procesa določanja cen je tesno povezana s stopnjo raz-
vitosti, likvidnosti in transparentnosti finančnega trga. Na razvitih in
dobro reguliranih trgih, kjer so informacije enostavno dostopne, stroš-
ki transakcij nizki, udeleženci številni in heterogeni ter je prisotna
učinkovita infrastruktura, se cene finančnih instrumentov praviloma
oblikujejo natančneje in odzivneje. V takšnem okolju se cene hitro pri-
lagajajo novi javno dostopni informaciji, kar pomeni, da trgi učinkovito
opravljajo funkcijo določanja cen. Ta koncept je v literaturi najbolj znan
skozi hipotezo o učinkovitosti trga (angl. Efficient Market Hypothesis),
ki jo je razvil Fama (1970). Po tej hipotezi cene vrednostnih papirjev
v vsakem trenutku odražajo vse razpoložljive informacije – od zgodo-
vinskih do javno objavljenih in celo zaupnih informacij v najmočnejši
različici teorije. V učinkovitem tržnem okolju naj ne bi bilo mogoče sis-
tematično premagovati trga, razen z večjim prevzemanjem tveganja ali
z uporabo notranjih informacij, kar pa je običajno zakonsko prepove-
dano. Takšna tržna dinamika naj bi zagotavljala, da sredstva vedno pri-
tečejo k najdonosnejšim projektom, s čimer se povečuje učinkovitost
celotnega gospodarstva (Fama, 1970; Mishkin in Eakins, 2018). Vendar
pa so novejši pogledi, zlasti s področja vedenjskih financ, opozorili, da
v praksi finančni trgi pogosto odstopajo od teh idealnih predpostavk.
Med dejavnike, ki vplivajo na proces določanja cen, raziskave umeščajo
sentiment vlagateljev (Entrop idr. 2020), strateško vedenje (Medrano
in Vives, 2001) in psihološke pristranskosti (Kanapickienė idr., 2024).
Kljub tem odstopanjem večina raziskav ugotavlja, da v dolgoročnem
obdobju tržni mehanizmi običajno vzpostavijo ravnotežje.

Zmanjševanje transakcijskih stroškov
Transakcijski stroški obsegajo dve vrsti stroškov: stroške iskanja in in-
formacijske stroške. Obstoj organiziranih finančnih trgov omogoča, da
se trgovanje in poravnava poslov koncentrirajo ter avtomatizirajo, kar
zmanjša stroške iskanja, hkrati pa finančni trgi zagotavljajo relevantne

16