Page 362 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Marta Licardo, Mojca Puncer in Tadej Todorović

kompetenčni okvir za učitelje izpostavlja dajanje prednosti okolju prijaznim
orodjem UI: načelo »ne škodi« bi moralo poudariti okoljsko ceno UI, zlasti na-
čin, na katerega lahko njen življenjski cikel in vrednostne verige škodujejo
okolju in poslabšajo podnebno krizo (UNESCO, 2024b).

Učinki na družbeno okolje zaradi uporabe GUI
Družbene neenakosti zajemajo neenakomerno porazdelitev in neenak
dostop do dragocenih materialnih ter nematerialnih družbenih dobrin. Obi-
čajno jih ločimo bodisi na neenakost pogojev bodisi na neenakost možnosti
(Crossman, 2024). Neenakost pogojev se nanaša na neenako porazdelitev do-
hodka, bogastva in materialnih dobrin, npr. stanovanjska neenakost, medtem
ko se neenakost možnosti nanaša na neenakomerno porazdelitev življenjskih
možnosti med posamezniki, kar se odraža npr. v stopnji izobrazbe in zdravs-
tvenem stanju posameznikov (Crossman, 2024). Na vprašanje, ali bo GUI na
družbeno neenakost in okolje vplivala pozitivno (tj. zmanjšala razlike) ali ne-
gativno (povečala neenakosti), v času pisanja tega članka ne moremo odgo-
voriti. Obstoječa strokovna literatura namreč ponuja oba odgovora: možno
je, da bo zmanjšala družbene razlike, možno pa je tudi, da jih bo povečala.
Wilmers (2024) v svojem delu ugotavlja, da bi lahko GUI zmanjšala razliko v
plačah, ki jih prejemajo visokošolsko izobraženi delavci, kar prispeva k neena-
kosti, saj lahko ta tehnologija močneje vpliva na bolje plačana delovna mesta
v primerjavi s slabše plačanimi. Pri poklicih z nizkimi plačami, ki zaslužijo prib-
ližno 30.000 ameriških dolarjev na leto, približno 15 % dela vključuje naloge,
ki jih lahko nadomesti GUI. Pri poklicih z visokimi plačami, ki zaslužijo približ-
no 100.000 ameriških dolarjev na leto, je skoraj polovica dela lahko zamenlji-
va z GUI. Slednji so torej najbolj izpostavljeni bolje plačani poklici (Wilmers,
2024). Jasno pa je, da je to samo možna prihodnost; kot zapiše avtor sam, je
napovedovanje prihodnosti s tega vidika nemogoče.
Do podobnega zaključka pridejo Capraro idr. (2024), ki v svojem članku
predstavijo interdisciplinarni pregled možnih vplivov GUI na tri informacijsko
intenzivna področja, in sicer delo, izobraževanje in zdravstvo, ter na povečan-
je ali zmanjšanje družbene neenakosti. Ugotavljajo, da lahko GUI na področ-
ju izobraževanja sicer omogoča individualizirano učenje, vendar lahko tudi
poveča digitalni razkorak. Podobno velja za ostali dve področji: v zdravstvu
lahko izboljša diagnostiko in dostopnost, vendar lahko poglobi že obstoje-
če neenakosti, medtem ko lahko na področju dela poveča produktivnost in
ustvari nova delovna mesta, vendar bodo koristi verjetno porazdeljene ne-
enakomerno. Vzorec je torej naslednji: GUI je močna tehnologija, vendar jo
lahko, tako kot vse druge vrste tehnologije, uporabimo za dobro ali slabo. Kot

362