Page 126 - Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije
P. 126

7  Podpora gostinsko-turističnemu izobraževanju

                Preglednica 7.8   Regresijska analiza praktične uporabnosti znanj in spodbujanja k
                              razmišljanju ter samostojnemu delu
                Spremenljivke    Praktična uporabnost znanj in  Praktična uporabnost znanj in
                                 spodbujanje k razmišljanju ter  spodbujanje k razmišljanju ter
                                    samostojnemu delu 1    samostojnemu delu 2
                                  Vrednost  t-statistika  Sig.  Vrednost  t-statistika  Sig.
                                       (B)                    (B)
                Konstanta            0,379    0,784 0,000  −0,152   −0,404 0,000
                Koristnost znanj     0,314    1,883 0,004       -        -    -
                Odnos predavatelja   0,320    2,375 0,000   0,435    5,024 0,000
                Literatura, pripo-   0,363    2,862 0,000   0,317    3,561 0,000
                močki
                Nadaljevanje študija     -        -    -    0,217    2,356 0,000
                AdjR 2             0,456                  0,599
                F                 18,847                 32,828

                Testiranje hipoteze H5
                Potrjena je bila hipoteza H5, da je praktična uporabnost znanj v po-
                zitivni povezanosti s pridobljenimi koristnimi strokovno-tehničnimi
                znanj, z odnosom predavatelja do udeležencev izobraževalnega pro-
                grama ter razpoložljivostjo ustrezne literature in drugih pripomočkov
                (preglednica 7.8).
                  Spodbujanje k razmišljanju in samostojnemu delu je v pozitivni
                povezanosti z odnosom predavatelja do udeležencev izobraževalnega
                programa, razpoložljivo ustrezno literaturo in drugih pripomočkov ter
      53−7.8    nadaljevanjem študija.


                Faktorska analiza
                Z multivariatno faktorsko analizo ocenimo faktorski model v dveh ko-
                rakih: najprej ocenimo deleže pojasnjene variance preučevanih spre-
                menljivk s skupnimi faktorji (komunalitetami) z metodo glavnih osi in
                z metodo največjega verjetja. V drugem koraku ocenimo še faktorske
                uteži s poševno in s pravokotno rotacijo. Grafični pripomoček za oceno
                smiselnega števila faktorjev je pokazal, da se krivulja lomi pri drugem
                faktorju.  Faktorski  model  smo ocenili z dvema skupnima faktorje-
                ma (preglednica 7.9). Cronbachova alfa potrjuje stopnjo zanesljivosti
                merjenja: za prvi skupni faktor je Cronbachova ά 0,903 in za drugega
                0,846. Oceno deleža variance preučevanih spremenljivk pojasnimo s
                skupnima faktorjema (komunalitetama) z metodo glavnih osi ali z me-
                todo največjega verjetja. Celotna pojasnjena varianca za celotni vzorec


                            126
   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130   131